Kazalo
21 odnosi: Cahenova konstanta, Celo število, Deljivost brez kvadrata, Higgsovo praštevilo, James Joseph Sylvester, Matematična indukcija, Matematični dokaz, Nerešeni matematični problemi, Neskončnost, Praštevilo, Prazna množica, Rekurzija, Teorija števil, Tuje število, Zaporedje, Zmnožek, 1 (število), 2 (število), 3 (število), 43 (število), 7 (število).
- Celoštevilska zaporedja
- Egipčanski ulomki
- Matematične vrste
- Teorija števil
Cahenova konstanta
Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: Prvi člen vrste je pri tem določen po dogovoru kot a_.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Cahenova konstanta
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Celo število
Deljivost brez kvadrata
Celo število n je v matematiki deljivo brez kvadrata tedaj in le tedaj, če ni deljivo s popolnim kvadratom, razen števila 1.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Deljivost brez kvadrata
Higgsovo praštevilo
Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Higgsovo praštevilo
James Joseph Sylvester
James Joseph Sylvester, FRS, angleški matematik, * 3. september 1814, London, Anglija, † 15. marec 1897, London.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in James Joseph Sylvester
Matematična indukcija
domin. Matemátična ali popólna indúkcija je v matematiki metoda dokaza, ki se običajno uporablja za dokazovanje ali je dana trditev ali izrek resničen za vsa naravna števila ali za vse člene neskončnega zaporedja.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Matematična indukcija
Matematični dokaz
language.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Matematični dokaz
Nerešeni matematični problemi
Seznam vsebuje nekatere trenutno še nerešene matematične probleme.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Nerešeni matematični problemi
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Neskončnost
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Praštevilo
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Prazna množica
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Rekurzija
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Teorija števil
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Tuje število
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Zaporedje
Zmnožek
Zmnóžek ali prodúkt je v matematiki rezultat deljenja ali izraz, ki označuje delitelje, na katerih se izvaja množenje.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in Zmnožek
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in 1 (število)
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in 2 (število)
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in 3 (število)
43 (število)
43 (tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 43.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in 43 (število)
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Poglej Sylvestrovo zaporedje in 7 (število)