Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Naturales quaestiones

Index Naturales quaestiones

Naturales quaestiones (poslovenjeno Prirodoslovni problemi) je latinsko delo filozofije narave, ki ga je napisal Seneka okoli leta 65 n. št.

Kazalo

  1. 29 odnosi: Aragonska krona, Benetke, Enciklopedija, Erazem Rotterdamski, Filozofija, Fizika, Grom, Halo (optika), Humanizem, Komet, Latinščina, Led, Lucij Anej Seneka, Mavrica, Meteor, Meteorologija, Neron, Nil, Parhelij, Plinij starejši, Potres, Rodolphus Agricola, Sicilija (rimska provinca), Sneg, Starorimska civilizacija, Stoicizem, Toča, Veter, Voda.

Aragonska krona

Aragonska krona je bila skupnost monarhij pod vodstvom aragonskih kraljev (1162-1716).

Poglej Naturales quaestiones in Aragonska krona

Benetke

Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.

Poglej Naturales quaestiones in Benetke

Enciklopedija

''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.

Poglej Naturales quaestiones in Enciklopedija

Erazem Rotterdamski

Erazem Rotterdamski (latinsko: Desiderius Erasmus Roterodamus; pravo ime: Geert Geerts), nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog, * 28. oktober 1466, Rotterdam, Nizozemska, † 12. julij 1536, Basel, Švica.

Poglej Naturales quaestiones in Erazem Rotterdamski

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Naturales quaestiones in Filozofija

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Naturales quaestiones in Fizika

Grom

Grom (tudi grmenje) je hrup ozirom bobnenje, ki ga sproži strela zaradi zelo hitre razžaritve in razširitve zraka v bliskovem kanalu.

Poglej Naturales quaestiones in Grom

Halo (optika)

Več halojev - 22°-halo (okoli), sončni psi (levo), in sončni lok (zgoraj). Slikano v Mürrenu v Švici Haló je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne ali lunine svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja.

Poglej Naturales quaestiones in Halo (optika)

Humanizem

Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.

Poglej Naturales quaestiones in Humanizem

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Poglej Naturales quaestiones in Komet

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Naturales quaestiones in Latinščina

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Poglej Naturales quaestiones in Led

Lucij Anej Seneka

Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.

Poglej Naturales quaestiones in Lucij Anej Seneka

Mavrica

Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.

Poglej Naturales quaestiones in Mavrica

Meteor

Kopernikov krater na Luni in številni drugi Meteór (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo vidimo ob vstopu v atmosfero v Zemljino ozračje ali v atmosfero drugega nebesnega telesa.

Poglej Naturales quaestiones in Meteor

Meteorologija

Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.

Poglej Naturales quaestiones in Meteorologija

Neron

Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.

Poglej Naturales quaestiones in Neron

Nil

250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.

Poglej Naturales quaestiones in Nil

Parhelij

haloja, ki poteka skozi vsako svetlo točko Parhelij ali pasonce (grško: parēlion oz.: pará - blizu + - Sonce) je optični pojav, pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na haloju (svetlečem obroču okrog Sonca) na vsaki strani (tj. na levi in desni).

Poglej Naturales quaestiones in Parhelij

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Poglej Naturales quaestiones in Plinij starejši

Potres

San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.

Poglej Naturales quaestiones in Potres

Rodolphus Agricola

Rodolphus Agricola (s pravim imenom Roelof Huysman), nizozemski renesančni humanist, filozof, filolog, prevajalec, diplomat, pedagog, glasbenik in športnik, * 17. februar 1444, Baflo, Groningen, Nizozemska, † 27. oktober 1485, Heidelberg, Nemčija.

Poglej Naturales quaestiones in Rodolphus Agricola

Sicilija (rimska provinca)

Provinca Sicilija, prva provinca, ki jo je pridobila Rimska republika.

Poglej Naturales quaestiones in Sicilija (rimska provinca)

Sneg

Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.

Poglej Naturales quaestiones in Sneg

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Naturales quaestiones in Starorimska civilizacija

Stoicizem

Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.

Poglej Naturales quaestiones in Stoicizem

Toča

Zrno toče Toča je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - to so ledene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50mm ali celo še več.

Poglej Naturales quaestiones in Toča

Veter

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.

Poglej Naturales quaestiones in Veter

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Naturales quaestiones in Voda