Kazalo
45 odnosi: Albinizem, Živali, Živčni sistem, Bakterije, Beljakovina, Celica, Chédiak-Higashijev sindrom, Citoplazma, Dekompozicija, Dinozavri, Dvoživke, Elektronski mikroskop, Encim, Endokrini sistem, Fosfolipidna dvojna plast, Fosil, Glavonožci, Hobotnice, Jura, Koža, Kromatofora, Lignji, Melanin, Melanocit, Mezozoik, Mikroskop, Mikrotubul, Neogen, Ogljik, Organel, Pajki, Paleogen, Paleontolog, Pero, Pigment, Plazilci, Polimer, Raki, Ribe, Sinteza, Tkivo, Ultravijolično valovanje, Vezikel, Vretenčarji, Vrsta (biologija).
Albinizem
Primer albine živali: Pav v Beograjskem živalskem vrtu. Albinizem je genetska bolezen, za katero je značilno pomanjkanje melanina, pigmenta, ki daje barvo koži, lasem in očem.
Poglej Melanosom in Albinizem
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Melanosom in Živali
Živčni sistem
Shema živčnega sistema Žívčni sistém ali žívčevje pri živalih usklajuje dejavnosti mišičja, nadzira delovanje organov, konstruira in procesira podatke, ki jih posredujejo čutila, ter inicira akcijo.
Poglej Melanosom in Živčni sistem
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Melanosom in Bakterije
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Melanosom in Beljakovina
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Melanosom in Celica
Chédiak-Higashijev sindrom
Chédiak-Higashijev sindrom je recesivno avtosomsko dedna progresivna sistemska bolezen s smrtnim izidom, ki se kaže z očesno-kožnim albinizmom, velikanskimi lizosomi v citoplazmi levkocitov, histiocitno infiltracijo mnogih organov, s pancitopenijo (zmanjšano število vseh krvnih celic) in hepatosplenomegalijo (povečanje jeter in vranice) ter nagnjenostjo k malignim limfomom.
Poglej Melanosom in Chédiak-Higashijev sindrom
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Melanosom in Citoplazma
Dekompozicija
Dekompozicija oziroma mineralizacija je razkroj mrtvih organskih snovi v enostavne anorganske spojine.
Poglej Melanosom in Dekompozicija
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej Melanosom in Dinozavri
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Melanosom in Dvoživke
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Poglej Melanosom in Elektronski mikroskop
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Melanosom in Encim
Endokrini sistem
Pomembnejše endokrine žleze. (Moške na levi, ženske na desni strani.) '''1.''' češerika, '''2.''' hipofiza, '''3.''' ščitnica, '''4.''' priželjc, '''5.''' nadledvična žleza, '''6.''' trebušna slinavka, '''7.''' jajčnik, '''8.''' testis Endokríni sistém je nadzorni sistem žlez z notranjim izločanjem (endokrinih žlez), ki izločajo kemijske prenašalce, imenovane hormone.
Poglej Melanosom in Endokrini sistem
Fosfolipidna dvojna plast
Fosfolipidna dvojna plast Fosfolipídna dvójna plást (tudi fosfolipídni dvósloj, lipidna dvojna plast ali lipidni dvósloj) je urejena dvojna plast amfifilnih molekul (polarnih lipidov), ki so s svojimi hidrofilnimi deli obrnjene proti vodni raztopini, s hidrofobnimi deli pa druga proti drugi.
Poglej Melanosom in Fosfolipidna dvojna plast
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Melanosom in Fosil
Glavonožci
Glavonožci (znanstveno ime Cephalopoda) so razred mehkužcev, ki živijo izključno v morjih in oceanih ter jih združuje značilnost, da je izvorna noga mehkužcev preoblikovana v obroč lovk okoli ust.
Poglej Melanosom in Glavonožci
Hobotnice
Hobotnice (znanstveno ime Octopoda) so red mehkužcev, predstavniki katerega živijo v svetovnih morjih, predvsem na koralnih grebenih.
Poglej Melanosom in Hobotnice
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Melanosom in Jura
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Poglej Melanosom in Koža
Kromatofora
vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.
Poglej Melanosom in Kromatofora
Lignji
Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih.
Poglej Melanosom in Lignji
Melanin
Melanin (gr. μέλας (mèlas) - črno) je temen pigment (rdečkaste, rjave ali črne barve), ki daje pri človeku barvo kože, las in oči.
Poglej Melanosom in Melanin
Melanocit
Shematska ponazoritev melanocitov in melanina. Melanociti so celice, ki se nahajajo v bazalni plasti vrhnjice (epidermisa), žilni plasti očesa (uvea), notranjem ušesu,, možganskih ovojnicah, kosteh, in srcu ter proizvajajo pigment melanin, ki je odgovoren za barvo kože, las in oči ter ščiti te strukture pred ultravijolično svetlobo (UV).
Poglej Melanosom in Melanocit
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Melanosom in Mezozoik
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Melanosom in Mikroskop
Mikrotubul
Mikrotubuli so cevaste strukture premera 20-25 nm in dolžine 200 nm–25 µm, zgrajene iz tubulina in se nahajajo v citoplazmi evkariontske celice.
Poglej Melanosom in Mikrotubul
Neogen
Neogen je perioda na geološki časovni lestvici, ki obsega epohe miocen, pliocen, pleistocen in holocen.
Poglej Melanosom in Neogen
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Melanosom in Ogljik
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Melanosom in Organel
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Melanosom in Pajki
Paleogen
Paleogen je geološka doba (perioda) v zgodovini Zemlje, ki se je začela pred 65 in končala pred 23 milijoni let.
Poglej Melanosom in Paleogen
Paleontolog
Paleontológ je znanstvenik, ki preučuje starodavna živa bitja.
Poglej Melanosom in Paleontolog
Pero
Različne vrste peres '''Deli peresa:'''1. kosmača2. rebrce (rahis)3. vejica (radius)4. puh5. votli tulec (calamus) Pero je izrastek kože ptičev, ki ga sestavljajo poroženele celice povrhnjice.
Poglej Melanosom in Pero
Pigment
Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.
Poglej Melanosom in Pigment
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Melanosom in Plazilci
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Poglej Melanosom in Polimer
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Melanosom in Raki
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Melanosom in Ribe
Sinteza
Sinteza, priprava (kemijsko definiranje) snovi iz preprostejših (vhodnih) snovi.
Poglej Melanosom in Sinteza
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Melanosom in Tkivo
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Melanosom in Ultravijolično valovanje
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Melanosom in Vezikel
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Melanosom in Vretenčarji
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Melanosom in Vrsta (biologija)
Prav tako znan kot Melaninsko zrnce.