Kazalo
113 odnosi: Astronomsko telo, Atlantski ocean, Šiška, Škofja Loka, Škofjeloško hribovje, Šmarje - Sap, Šmarje pri Jelšah, Žirovnica, Četrtna skupnost Bežigrad, Črna gora, Črni Vrh, Bilčovs, Blejsko jezero, Bodensko jezero, Brioni, Celina, Dežela, Devin Nabrežina, Devinska Nova vas, Divaška jama, Dolenje selce, Dolina, Dramlje, Drava, Država, Eolsko otočje, Evropa, Fidži, Framski potok, Fran (jezikovni portal), Gora, Gorenja vas - Reteče, Gorenjska, Gorica, Gorovje, Gosposka ulica, Grščina, Helena Dobrovoljc, Hrib, Ime, Istra, Jadransko morje, Jezero, Jože Toporišič, Južna Amerika, Julijske Alpe, Kalifornija, Kalifornijski polotok, Kotlina, Kraška jama, ... Razširi indeks (63 več) »
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Astronomsko telo
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Atlantski ocean
Šiška
Šiška je del Ljubljane, sedež četrtne skupnosti Šiška.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Šiška
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Škofja Loka
Škofjeloško hribovje
Smučišče Stari vrh, v ozadju Mladi vrh. Škofjeloško hribovje (tudi Loško pogorje) je hribovita predalpska geografska regija v severozahodni Sloveniji na območju porečja oziroma dolin Selške in Poljanske Sore.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Škofjeloško hribovje
Šmarje - Sap
Šmarje - Sap je naselje z več kot 1.600 prebivalci v Občini Grosuplje, blizu Škofljice in mesta Ljubljana.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Šmarje - Sap
Šmarje pri Jelšah
Šmarje pri Jelšah je naselje s skoraj 1.800 prebivalci in upravno središče istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Šmarje pri Jelšah
Žirovnica
Žirovnica je gručasto naselje z okoli 600 prebivalci v istoimenski občini, medtem ko je sedež občine Žirovnica na Breznici.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Žirovnica
Četrtna skupnost Bežigrad
Četrtna skupnost Bežigrad Bežigrad Četrtna skupnost Bežigrad je ožja enota Mestne občine Ljubljana, ki zajema ljubljanske severne četrti.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Četrtna skupnost Bežigrad
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Črna gora
Črni Vrh
Črni Vrh je naselje v Občini Idrija.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Črni Vrh
Bilčovs
Bilčovs (nemško: Ludmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Bilčovs
Blejsko jezero
Blejsko jezero z razglednega vrha Ojstrica (611m) nad jezerom Blejsko jezero leži na Gorenjskem ob vznožju Pokljuke, ime nosi po Bledu, naselju ob njem.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Blejsko jezero
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Bodensko jezero
Brioni
Brioni so skupina štirinajstih majhnih otokov ob zahodni obali hrvaške Istre.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Brioni
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Celina
Dežela
Dežela je ozemljska upravna enota, običajno z določeno samostojnostjo.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Dežela
Devin Nabrežina
Devin - Nabrežina (Duino-Aurisina, Tybein-Nabreschin) je občina, ki je poimenovana po dveh večjih naseljih, Devinu in Nabrežini.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Devin Nabrežina
Devinska Nova vas
Devinska Nova vas (Devínska Nová Ves, Dévényújfalu, Devinsko Novo Selo, Theben-Neudorf) je mestni okraj Bratislave.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Devinska Nova vas
Divaška jama
Divaška jama je dolga 700 m in ima več kot 1500 m poti.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Divaška jama
Dolenje selce
Dolenje selce so naselje v občini Trebnje.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Dolenje selce
Dolina
Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Dolina
Dramlje
Dramlje so razloženo središčno naselje z obcestnim jedrom v Občini Šentjur, v severovzhodnem delu Voglajnskega gričevja, v neposredni bližini avtoceste A1, z istoimenskim izvozom/uvozom na odseku Maribor-Celje.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Dramlje
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Drava
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Država
Eolsko otočje
Eòlsko otočje /Eolski otoki ali Otočje Lìpari (v italijanskem izvirniku Isole Eolie ali Isole Lipari) po največjem otoku (sicilsko Ìsuli Eoli; grško Αιολίδες Νήσοι, romanizirani Aiolídes Nísoi), je skupina sedmih otokov in nekaj manjših čeri v Tirenskem morju, severno od mesta Messina.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Eolsko otočje
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Evropa
Fidži
Fidži (fidžijsko-hindijsko फ़िजी, Fijī), uradno Republika Fidžijski otoki (fidžijsko-hindijsko फ़िजी गणराज्य, Fijī Gaṇarājya), je otoška država v južnem Tihem oceanu vzhodno od Vanuatuja, zahodno od Tonge in južno od Tuvaluja.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Fidži
Framski potok
Frámski pôtok je levi pritok Polskave iz vzhodnega Pohorja.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Framski potok
Fran (jezikovni portal)
Fran je slovenski spletni jezikovni portal, ki združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in zbirke, ki so nastali ali nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Fran (jezikovni portal)
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Gora
Gorenja vas - Reteče
Gorenja vas - Reteče (tudi Gorenja vas pri Retečah) je naselje pri Retečah v Občini Škofja Loka.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Gorenja vas - Reteče
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Gorenjska
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Gorica
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Gorovje
Gosposka ulica
Gosposka ulica je lahko.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Gosposka ulica
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Grščina
Helena Dobrovoljc
Helena Dobrovoljc, slovenska jezikoslovka in slovenistika, * 1. oktober 1971, Kranj.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Helena Dobrovoljc
Hrib
Hríb je srednje visoka vzpetina na zemeljskem površju, višja od griča in nižja od gore, ki ima na terenu enega ali več topografskih vrhov.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Hrib
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Ime
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Istra
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Jadransko morje
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Jezero
Jože Toporišič
Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec, slovenist, leksikograf, univerzitetni profesor, akademik * 11. oktober 1926, Mostec, † 9. december 2014, Ljubljana.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Jože Toporišič
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Južna Amerika
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Julijske Alpe
Kalifornija
Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Kalifornija
Kalifornijski polotok
Kalifornijski polotok je polotok na severozahodu Mehike, ki ločuje Kalifornijski zaliv od Tihega oceana.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Kalifornijski polotok
Kotlina
Kotlina je nižji svet, ki je z večine strani obdan z nižjimi in višjimi vzpetinami.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Kotlina
Kraška jama
Planinska jama Kraška jama je naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki nastane v kraškem svetu.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Kraška jama
Krk
Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Krk
Lastno ime
Lastna imena so poimenovanja posameznih bitij (tudi živali), zemljepisnih in stvarnih danosti.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Lastno ime
Ledinska imena
Ledinska imena, mikrotoponimi ali terenska imena so nenaselbinska zemljepisna imena.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Ledinska imena
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Ljubljana
Ljubljanska kotlina
Ljubljánska kotlína s svojim severozahodnim koncem prehaja med Alpe in z južnim robom v Dinarski kras.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Ljubljanska kotlina
Ljubljansko polje
Ljubljansko polje na severu omejujeta Šmarna gora in Rašica, na zahodu Polhograjsko hribovje, na jugu Ljubljansko barje, na vzhodu pa že Posavsko hribovje.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Ljubljansko polje
Logarska dolina
Logarska dolina je alpska ledeniška dolina, ki leži v Kamniško-Savinjskih Alpah oz.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Logarska dolina
Lomé
Lomé je glavno mesto zahodnoafriške države Togo in s skoraj 1,6 milijona prebivalcev širšega velemestnega območja (po oceni leta 2010) največje naselje v državi ter administrativno, poslovno in transportno središče Toga.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Lomé
Martuljški slapovi
Spodnji Martuljški slap Zgornji Martuljški slap Martuljški slapovi (bolj natančno Martuljška slapova) se nahajajo v osrčju Martuljške skupine nad dolino Gozda Martuljka.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Martuljški slapovi
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Mesto
Mojstrovka
Zgornjesavske doline Mojstrovka je gora v Julijskih Alpah.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Mojstrovka
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Morje
Most na Soči
Most na Soči (do 1955 Sveta Lucija ob Soči) je strnjeno naselje v Zgornjem Posočju, na južnem koncu Tolminske kotline v severozahodnem delu Slovenije, ki leži na nadmorski višini okoli 170 metrov.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Most na Soči
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Naselje
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Novo mesto
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Ocean
Opatje selo
Opatje selo (ali Oppacchiasella) je kraj v občini Miren - Kostanjevica na Goriškem Krasu.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Opatje selo
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Otočje
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Otok
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Panonska nižina
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Poglej Zemljepisno lastno ime in Planota
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Pliberk
Pobrežje
Pobrežje je lahko ime več naselij.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Pobrežje
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Pokrajina
Polje
Polje je lahko.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Polje
Polotok
hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Polotok
Potok
Potok Črnušnica Potok Jerman pri Jesenicah Pôtok je dokaj ozek pas tekoče vode (vodotok), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v reke ali morja (oceane).
Poglej Zemljepisno lastno ime in Potok
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Predlog
Pri Cerkvi - Struge
Pri Cerkvi - Struge so naselje v Občini Dobrepolje v Struški dolini.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Pri Cerkvi - Struge
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Puščava
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Reka
Reka svetega Lovrenca
Montrealu Reka svetega Lovrenca (angleško: Saint Lawrence River, francosko: fleuve Saint-Laurent) je velika severnoameriška reka, ki izvira v Velikih jezerih in se izliva v Atlantski ocean.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Reka svetega Lovrenca
Rinka
Slap Rinka, spodnja stopnja Kamniškega sedla Rinka je slap Savinje, oziroma njenega izvirnega potoka v zatrepu Logarske doline.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Rinka
Sahara
Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Sahara
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Severna Amerika
Severna Irska
Severna Irska (irsko Tuaisceart Éireann; ulsterska škotščina Norlin Airlann) je del Združenega kraljestva na severovzhodu Irskega otoka, ki je različno opisana kot država, pokrajina ali regija.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Severna Irska
Slap
Slap je točka v reki ali potoku, kjer voda teče čez navpični pad ali vrsto strmih padcev.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Slap
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Slovenija
Spodnja Šiška
Spodnja Šiška Spodnja Šiška je sedaj del mesta Ljubljana, nekdaj samostojna predmestna vas.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Spodnja Šiška
Stara vas
Stara vas je naselje v Občini Postojna.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Stara vas
Stari trg
Stari trg je lahko ime kraja.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Stari trg
Sveta Helena (otok)
Sveta Helena je oddaljen vulkanski otok v južnem Atlantskem oceanu, ki spada pod Združeno kraljestvo.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Sveta Helena (otok)
Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Sveta Trojica v Slovenskih goricah, pogosto zapisano okrajšano kot Sv.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Sveti Duh na Ostrem vrhu
Sveti Duh na Ostrem vrhu, pogosto zapisano okrajšano kot Sv.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Sveti Duh na Ostrem vrhu
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Tihi ocean
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Zemljepisno lastno ime in Tirolska
Toponomastika
Toponomástika (ali tudi toponímika) (grško topos - kraj + ounouma - ime) je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, ki preučuje izvor in pomen krajevnih imen (toponimov).
Poglej Zemljepisno lastno ime in Toponomastika
Trenta
Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Trenta
Trg
Moskovski Rdeči trg Trg je urbanistični del mesta, ki praviloma zajema večjo odprto površino (odprt javni prostor), lahko pa je notranjost trga pozidana (npr. Rusjanov trg, Preglov trg in Brodarjev trg v soseski Fužine v Ljubljani).
Poglej Zemljepisno lastno ime in Trg
Trg (naselje)
Trg (mercatum, mercatus, forum, Markt) je ime za obliko naselja, pa tudi ime za prostor ali del naselja, kjer poteka trgovanje.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Trg (naselje)
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Triglav
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Trst
Ulica
Firencah, Italija Ulica je preplastena površina, ki povezuje strnjene hiše.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Ulica
Uršna sela
Uršna sela je naselje v Občini Novo mesto.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Uršna sela
Vas
Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...
Poglej Zemljepisno lastno ime in Vas
Velika začetnica
Vélika začétnica je vélika črka na začetku besede ali skladenjske enote.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Velika začetnica
Vezaj
Vezaj (-) je najkrajše vezalno črtično ločilo (v primerjavi s pomišljajem krajša črtica), ki se uporablja za vezanje besed.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Vezaj
Vodno telo
Vodno telo je pomemben in razpoznaven del voda, ki se ga določi zaradi spremljanja stanja voda ter ohranitve in doseganja ciljnega stanja voda.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Vodno telo
Zaliv
Batimetrija Mehiškega zaliva Zaliv je v kopno segajoč del morja ali jezera, ki se zajeda v obalo oz.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Zaliv
Zaselek
Švici Zasélek je manjše naselje s 3 do 15 domovi.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Zaselek
Zavrh pod Šmarno goro
Zavrh pod Šmarno goro je naselje v Občini Medvode.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Zavrh pod Šmarno goro
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Zemljepisno lastno ime in Združene države Amerike
Zelena jama
Kavčičeva ulica Zelena jama je predel Ljubljane s 7.000 prebivalci v Četrtni skupnosti Jarše, ki na jugu meji na železniško progo Ljubljana - Zidani Most - Maribor, zahodno se razprostira Savsko naselje, na vzhodu so Moste in BTC ter na severu pokopališče Žale.
Poglej Zemljepisno lastno ime in Zelena jama
Prav tako znan kot Krajevno ime, Naselbinsko ime, Toponim, Toponimi, Zemljepisna lastna imena.