Kazalo
58 odnosi: Akustika, Aluminij, André-Marie Ampère, Baterija (elektrika), Copleyjeva medalja, Danci, Danska, Doktorat, Električni prevodnik, Električni tok, Elektrika, Elektrika in magnetizem, Elektronika, Energija, Evropa, Farmacija, Filozofija, Fizik, Fizika, Friedrich Schleiermacher, Immanuel Kant, Inženir, Jakost magnetnega polja, Johann Gottlieb Fichte, København, Kemija, Kompas, Kraljeva družba, Langeland, London, Luna, Lunini kraterji, Magnetizem, Magnetno polje, Matematika, Medicina, Merska enota, Narava, Naravoslovje, Nemčija, Nemci, Oersted, Otok, Politik, Poskus, Protestantizem, Satelit, Sila, Sistem enot CGS, Svetloba, ... Razširi indeks (8 več) »
- Aluminij
- Danski kemiki
- Diplomiranci Univerze v Københavnu
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Odkritelji kemičnih elementov
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Rojeni leta 1777
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Umrli leta 1851
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Poglej Hans Christian Ørsted in Akustika
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Hans Christian Ørsted in Aluminij
André-Marie Ampère
André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.
Poglej Hans Christian Ørsted in André-Marie Ampère
Baterija (elektrika)
Električna baterija je naprava iz ene ali več elektrokemičnih celic, ki lahko spremeni kemično energijo v električno in obratno pri polnilnih baterijah.
Poglej Hans Christian Ørsted in Baterija (elektrika)
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Hans Christian Ørsted in Copleyjeva medalja
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Poglej Hans Christian Ørsted in Danci
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Hans Christian Ørsted in Danska
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Hans Christian Ørsted in Doktorat
Električni prevodnik
Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.
Poglej Hans Christian Ørsted in Električni prevodnik
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Hans Christian Ørsted in Električni tok
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Hans Christian Ørsted in Elektrika
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Hans Christian Ørsted in Elektrika in magnetizem
Elektronika
Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.
Poglej Hans Christian Ørsted in Elektronika
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Hans Christian Ørsted in Energija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Hans Christian Ørsted in Evropa
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Poglej Hans Christian Ørsted in Farmacija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Hans Christian Ørsted in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Hans Christian Ørsted in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Hans Christian Ørsted in Fizika
Friedrich Schleiermacher
Friedrich Daniel Ernst Schleiermacher, nemški filozof in teolog, * 21. november 1768, Breslau, Kraljevina Prusija, † 12. februar 1834.
Poglej Hans Christian Ørsted in Friedrich Schleiermacher
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Hans Christian Ørsted in Immanuel Kant
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Hans Christian Ørsted in Inženir
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Poglej Hans Christian Ørsted in Jakost magnetnega polja
Johann Gottlieb Fichte
Johann Gottlieb Fichte, nemški filozof, * 19. maj 1762, Rammenau, Saška, Nemčija, † 27. januar 1814, Berlin, Nemčija.
Poglej Hans Christian Ørsted in Johann Gottlieb Fichte
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Hans Christian Ørsted in København
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Hans Christian Ørsted in Kemija
Kompas
Kompas Roža vetrov Kómpas je naprava za določanje strani neba.
Poglej Hans Christian Ørsted in Kompas
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Hans Christian Ørsted in Kraljeva družba
Langeland
Langeland je danski otok, ki je ime dobil po svoji podolgovati obliki.
Poglej Hans Christian Ørsted in Langeland
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Hans Christian Ørsted in London
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Hans Christian Ørsted in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Hans Christian Ørsted in Lunini kraterji
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Hans Christian Ørsted in Magnetizem
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Hans Christian Ørsted in Magnetno polje
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Hans Christian Ørsted in Matematika
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Hans Christian Ørsted in Medicina
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Hans Christian Ørsted in Merska enota
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Hans Christian Ørsted in Narava
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Hans Christian Ørsted in Naravoslovje
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Hans Christian Ørsted in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Hans Christian Ørsted in Nemci
Oersted
Oersted ali ersted (oznaka Oe) je v CGS sistemu enota za merjenje jakosti magnetnega polja.
Poglej Hans Christian Ørsted in Oersted
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Hans Christian Ørsted in Otok
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Hans Christian Ørsted in Politik
Poskus
Poskus (tudi poizkus in preskus) ali eksperiment je korak v znanstveni metodi, ki dá najprimernejšega med modeli ali domnevami.
Poglej Hans Christian Ørsted in Poskus
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Hans Christian Ørsted in Protestantizem
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Hans Christian Ørsted in Satelit
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Hans Christian Ørsted in Sila
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Poglej Hans Christian Ørsted in Sistem enot CGS
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Hans Christian Ørsted in Svetloba
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Hans Christian Ørsted in Toplota
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Hans Christian Ørsted in Udarni krater
Univerza v Københavnu
Univerza v Københavnu je javna univerza v danski prestolnici København.
Poglej Hans Christian Ørsted in Univerza v Københavnu
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Hans Christian Ørsted in Znanost
14. avgust
14.
Poglej Hans Christian Ørsted in 14. avgust
1777
1777 (MDCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Hans Christian Ørsted in 1777
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Hans Christian Ørsted in 1851
9. marec
9.
Poglej Hans Christian Ørsted in 9. marec
Glej tudi
Aluminij
Danski kemiki
Diplomiranci Univerze v Københavnu
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Odkritelji kemičnih elementov
Prejemniki Copleyjeve medalje
Rojeni leta 1777
Tuji člani Kraljeve družbe
Umrli leta 1851
Prav tako znan kot Hans Christian Oersted.