Kazalo
48 odnosi: Alternacija (geometrija), Arhimedsko telo, Conwayjeva notacija poliedrov, Coxeter-Dinkinov diagram, Diedrski kot, Dodekaeder, Dualni polieder, Dvokotnik, EnakostraniÄni trikotnik, Eulerjeva karakteristika, Evklidska geometrija, Geometrija, Geometrijsko telo, HiperboliÄna geometrija, Ikozaeder, Izrojenost (matematika), Johannes Kepler, KarteziÄni koordinatni sistem, Kiralnost (matematika), Konveksna ogrinjaÄa, Koordinatno izhodišÄe, Mreža telesa, Notacija orbifold, OglišÄe, Parnost permutacije, Petkotnik, Petstrani heksekontaeder, Polieder, Polpravilni polieder, Površina, Pravilni mnogokotnik, Prirezana kocka, Prirezani dodekaeder, Prisekani ikozidodekaeder, Prizma, Prostornina, Rob (geometrija), Rombiikozidodekaeder, Schläflijev simbol, Seznam grup sferne simetrije, Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov, Sfernost, Slika oglišÄ, Stranska ploskev, Uniformni polieder, Vrtenje, Wythoffov simbol, 92 (število).
- Arhimedska telesa
- Kiralni poliedri
- Uniformni poliedri
Alternacija (geometrija)
velikega rombikubooktaedraGlej rdeÄe in zelene toÄke, ki se nahajajo na vsakem drugem oglišÄu. Prirezana kocka nastane z brisanjem množice oglišÄ v smeri gibanja urinih kazalcev ali v obratni smeri. Alternacija (tudi delna prisekanost in prirezanost ali snubifikacija) je v geometriji postopek, ki se izvaja nad poliedri ali tlakovanji.
Poglej Prirezani dodekaeder in Alternacija (geometrija)
Arhimedsko telo
Rombiikozidodekaeder je eno izmed arhimedskih teles. Arhimedsko telo je visoko simetriÄni, polpravilni polieder, ki ga sestavlja dva ali veÄ vrst pravilnih mnogokotnikov.
Poglej Prirezani dodekaeder in Arhimedsko telo
Conwayjeva notacija poliedrov
Ta primer kaže, kako lahko 11 novih oblik dobimo iz kocke z uporabo 3 postopkov. Novi poliedri so prikazani kot podobe na površini kocke, da so topološke spremembe bolj opazne. OglišÄa so oznaÄena na vseh oblikah s krogci. Conwayjeva notacija poliedrov se uporablja za opis poliedrov na osnovi osnovnega poliedra, ki ga spremenimo z razliÄnimi operacijami.
Poglej Prirezani dodekaeder in Conwayjeva notacija poliedrov
Coxeter-Dinkinov diagram
Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne konÄne Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne afine Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinov diagram (tudi Coxeterjev diagram ali Coxeterjev graf) je graf, ki ima s številkami oznaÄene stranice (imenujejo se veje) s katerimi se prikaže prostorske odnose med zbirko zrcal oziroma odbojnih hiperravnin.
Poglej Prirezani dodekaeder in Coxeter-Dinkinov diagram
Diedrski kot
Diedrski kot treh vektorjev, ki so doloÄeni kot zunanji sferni kot. Daljši in krajši Ärni deli loka na velikem krogu potekajo skozi vektorje \mathbfb_1 in \mathbfb_2 ter skozi \mathbfb_2 in \mathbfb_3. Diedrski kot definiran s tremi vektorji (v rdeÄi, zeleni in modri barvi), ki povezujejo štiri atome.
Poglej Prirezani dodekaeder in Diedrski kot
Dodekaeder
animacija) Dódekaeder (zelo redko tudi dvanajstérec in dvanajstêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvanajstimi petkotniki.
Poglej Prirezani dodekaeder in Dodekaeder
Dualni polieder
stranskih ploskev. ''dvojna rektifikacija''. Keplerjevega dela ''Ubranost sveta'' (''Harmonices Mundi'') (1619) Dualni polieder je v geometriji eden izmed para poliedrov, katerega oglišÄa enega odgovarjajo stranskim ploskvam drugega.
Poglej Prirezani dodekaeder in Dualni polieder
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajoÄima stranicama z istima oglišÄema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema oglišÄema.
Poglej Prirezani dodekaeder in Dvokotnik
EnakostraniÄni trikotnik
EnakostrániÄni trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Prirezani dodekaeder in EnakostraniÄni trikotnik
Eulerjeva karakteristika
Eulerjeva karakteristika (tudi Euler-Poincaréjeva karakteristika) (oznaka \chi \) je v matematiki oziroma v algebrski topologiji in poliedrski kombinatoriki topološka invarianta.
Poglej Prirezani dodekaeder in Eulerjeva karakteristika
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídiÄna geometríja, vÄasih tudi parabóliÄna geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Prirezani dodekaeder in Evklidska geometrija
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi znaÄilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Prirezani dodekaeder in Geometrija
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Prirezani dodekaeder in Geometrijsko telo
HiperboliÄna geometrija
HiperboliÄna geometrija ali geometrija LobaÄevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Prirezani dodekaeder in HiperboliÄna geometrija
Ikozaeder
animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.
Poglej Prirezani dodekaeder in Ikozaeder
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematiÄnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (obiÄajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Poglej Prirezani dodekaeder in Izrojenost (matematika)
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj NemÄija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj NemÄija).
Poglej Prirezani dodekaeder in Johannes Kepler
KarteziÄni koordinatni sistem
KartéziÄni koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga doloÄata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Prirezani dodekaeder in KarteziÄni koordinatni sistem
Kiralnost (matematika)
Zapestnica v sredini je '''kiralna''', ostali dve sta '''akiralni'''. igralnih kock.
Poglej Prirezani dodekaeder in Kiralnost (matematika)
Konveksna ogrinjaÄa
Konveksna ogrinjaÄa ali ~ lupina množice toÄk X v realnem vektorskem prostoru V je v matematiki najmanjša konveksna množica, ki vsebuje X kot podmnožico.
Poglej Prirezani dodekaeder in Konveksna ogrinjaÄa
Koordinatno izhodišÄe
Koordinátno izhodíšÄe je v matematiki toÄka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih toÄk.
Poglej Prirezani dodekaeder in Koordinatno izhodišÄe
Mreža telesa
Mréža (tudi ravnínska mréža) geometrijskega telesa je ravninski prikaz vseh stranskih ploskev, ki omejujeo dano telo.
Poglej Prirezani dodekaeder in Mreža telesa
Notacija orbifold
Notacija orbifold je v geometriji sistem, ki pomaga prikazovati simetrijske grupe v dvorazsežnem prostoru, ki ima konstantno ukrivljenost.
Poglej Prirezani dodekaeder in Notacija orbifold
OglišÄe
Šestkotnik ima 6 oglišÄ Petstrana piramida ima 6 oglišÄ, zgornje oglišÄe imenujemo tudi vrh OglíšÄe v ravninski geometriji je toÄka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Prirezani dodekaeder in OglišÄe
Parnost permutacije
Parnost permutacije je v matematiki za konÄno množico vsaj dveh elementov X \, znaÄilnost vsake posamezne permutacije.
Poglej Prirezani dodekaeder in Parnost permutacije
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišÄi in petimi notranjimi koti.
Poglej Prirezani dodekaeder in Petkotnik
Petstrani heksekontaeder
Petstrani heksekontaeder je konveksni polieder s 60-imi stranskimi ploskvami.
Poglej Prirezani dodekaeder in Petstrani heksekontaeder
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Prirezani dodekaeder in Polieder
Polpravilni polieder
Polpravilni polieder kot izraz uporabljajo razliÄni avtorji na razliÄne naÄine.
Poglej Prirezani dodekaeder in Polpravilni polieder
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Prirezani dodekaeder in Površina
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni veÄkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Prirezani dodekaeder in Pravilni mnogokotnik
Prirezana kocka
Prirézana kócka (tudi prirézani heksaéder ali prirézani kúboktaéder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prirezani dodekaeder in Prirezana kocka
Prirezani dodekaeder
Prirezani dodekaeder (ali prirezani ikozidodekaeder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prirezani dodekaeder in Prirezani dodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder
Prisekani ikozidodekaeder je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Prirezani dodekaeder in Prisekani ikozidodekaeder
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plašÄem.
Poglej Prirezani dodekaeder in Prizma
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna koliÄina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Prirezani dodekaeder in Prostornina
Rob (geometrija)
Rob je v geometriji del Ärte, ki povezuje dve sosednji oglišÄi v mnogokotniku.
Poglej Prirezani dodekaeder in Rob (geometrija)
Rombiikozidodekaeder
kva dogaja? |- | style.
Poglej Prirezani dodekaeder in Rombiikozidodekaeder
Schläflijev simbol
oglišÄa. Schläflijev simbol je v geometriji oznaka, ki ima obliko in definira pravilne politope in teselacije.
Poglej Prirezani dodekaeder in Schläflijev simbol
Seznam grup sferne simetrije
Seznam grup sferne simetrije vsebuje grupe sferne simetrije.
Poglej Prirezani dodekaeder in Seznam grup sferne simetrije
Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov
Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov vsebuje uniformne in stelirane poliedre iz knjige Polyhedron Models (Modeli poliedrov), katere avtor je Magnus Wenninger (rojen 1919).
Poglej Prirezani dodekaeder in Seznam modelov Wenningerjevih poliedrov
Sfernost
okroglost (vodoravno). Sfêrnost (tudi sfêriÄnost) je merilo, kako zelo je oblika objekta podobna obliki popolne sfere.
Poglej Prirezani dodekaeder in Sfernost
Slika oglišÄ
tristrane prizme je enakokraki trikotnik. Slika oglišÄ za veliki ikozaeder je pravilni petkotnik ali zvezdni mnogokotnik 5/2. Slika oglišÄ je v geometriji slika, ki jo dobimo takrat, ko v poliedru ali politopu odrežemo vogale.
Poglej Prirezani dodekaeder in Slika oglišÄ
Stranska ploskev
Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.
Poglej Prirezani dodekaeder in Stranska ploskev
Uniformni polieder
Uniformni polieder je polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki so prehodni na svojih oglišÄih (to pomeni, da obstaja togi premik (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišÄa v drugega).
Poglej Prirezani dodekaeder in Uniformni polieder
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Prirezani dodekaeder in Vrtenje
Wythoffov simbol
right Wythoffov simbol so prvi uporabili Harold Scott MacDonald Coxeter (1907–2003), Hugh Christopher Longuet-Higgins (1923–2004) in Miller v svojih pregledih uniformnih poliedrov.
Poglej Prirezani dodekaeder in Wythoffov simbol
92 (število)
92 (dváindevétdeset) je naravno število, za katero velja 92.
Poglej Prirezani dodekaeder in 92 (število)
Glej tudi
Arhimedska telesa
Kiralni poliedri
Uniformni poliedri
Prav tako znan kot Graf prirezanega dodekaedra, Prirezani ikozidodekaeder.