Kazalo
52 odnosi: Annibale de Gasparis, Apsidna točka, Asklepij, Asteroid, Asteroid tipa C, Asteroidni pas, Astronomska enota, Boginja, Celzijeva temperaturna lestvica, Cerera (pritlikavi planet), Dan, Družina Higeja, Družina Hilda, Ekliptika, Geometrični albedo, Giga, Grščina, Grška mitologija, Higieia, Hondrit, Italija, Izsrednost tira, John Russell Hind, Julijanski dan, Julijansko leto, Jupiter, Kelvin, Kilogram, Kirkwoodova vrzel, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Meteorit, Meter, Minuta, Navidezni sij, Neapelj, Ogljik, Opozicija (astronomija), Orbitalna resonanca, Poimenovanje astronomskih teles, Saturn, Sekunda, Središče za male planete, Ura, Vesoljski teleskop Hubble, 12. april, 14. julij, 1849, 1852, 2 Palas, ... Razširi indeks (2 več) »
- 1840. leta v znanosti
- Asteroidi družine Higeja
- Asteroidi tipa C
- Astronomska telesa, odkrita leta 1849
Annibale de Gasparis
Annibale de Gasparis, italijanski astronom, * 9. november 1819, Bugnara, Abruci, Italija, † 21. marec 1892, Neapelj, Italija.
Poglej 10 Higeja in Annibale de Gasparis
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej 10 Higeja in Apsidna točka
Asklepij
Asklepij, Pariz, Louvre Asklepij je v grški mitologiji bog zdravilstva.
Poglej 10 Higeja in Asklepij
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 10 Higeja in Asteroid
Asteroid tipa C
Asteroid tipa C je vrsta najbolj pogostih ogljikovih asteroidov, ki sestavljajo okoli 75 % vseh znanih asteroidov.
Poglej 10 Higeja in Asteroid tipa C
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 10 Higeja in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 10 Higeja in Astronomska enota
Boginja
Cerere, rimske boginje poljedelstva Bogínja je žensko božanstvo oziroma božansko bitje.
Poglej 10 Higeja in Boginja
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej 10 Higeja in Celzijeva temperaturna lestvica
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej 10 Higeja in Cerera (pritlikavi planet)
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 10 Higeja in Dan
Družina Higeja
Družina Higeja je družina asteroidov, ki se nahajajo v zunanjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej 10 Higeja in Družina Higeja
Družina Hilda
Prikazan je notranji del Osončja vključno z asteroidi glavnega asteroidnega pasu (označeni belo), asteroidi družine Hilda (označeni oranžno) in Jupitrovimi trojanci (zeleno). Družina Hilda je skupina asteroidov, katerih.
Poglej 10 Higeja in Družina Hilda
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 10 Higeja in Ekliptika
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 10 Higeja in Geometrični albedo
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 10 Higeja in Giga
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej 10 Higeja in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 10 Higeja in Grška mitologija
Higieia
Higieia Higieia je v grški mitologiji boginja zdravljanja; Asklepijeva hči.
Poglej 10 Higeja in Higieia
Hondrit
hondrule in kovinske luske Phnom PenhHondrit L6 - 1868 Hondrít je kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem (diferencijacijo) starševskega telesa iz katerega je nastal.
Poglej 10 Higeja in Hondrit
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej 10 Higeja in Italija
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 10 Higeja in Izsrednost tira
John Russell Hind
John Russell Hind, angleški astronom, * 12. maj 1823, Nottingham, Anglija, † 23. december 1895, Twickenham (sedaj del Londona).
Poglej 10 Higeja in John Russell Hind
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 10 Higeja in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 10 Higeja in Julijansko leto
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej 10 Higeja in Jupiter
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej 10 Higeja in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej 10 Higeja in Kilogram
Kirkwoodova vrzel
velike polosi. Kirkwoodova vrzél je vrzel (zmanjšano število) v porazdelitvi asteroidov po večji polosi (ali po obhodni dobi) v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej 10 Higeja in Kirkwoodova vrzel
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 10 Higeja in Kotna stopinja
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej 10 Higeja in Kubični centimeter
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej 10 Higeja in Meteorit
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 10 Higeja in Meter
Minuta
Minúta je.
Poglej 10 Higeja in Minuta
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej 10 Higeja in Navidezni sij
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej 10 Higeja in Neapelj
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej 10 Higeja in Ogljik
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Poglej 10 Higeja in Opozicija (astronomija)
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej 10 Higeja in Orbitalna resonanca
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 10 Higeja in Poimenovanje astronomskih teles
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej 10 Higeja in Saturn
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej 10 Higeja in Sekunda
Središče za male planete
Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).
Poglej 10 Higeja in Središče za male planete
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 10 Higeja in Ura
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej 10 Higeja in Vesoljski teleskop Hubble
12. april
12.
Poglej 10 Higeja in 12. april
14. julij
14.
Poglej 10 Higeja in 14. julij
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej 10 Higeja in 1849
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej 10 Higeja in 1852
2 Palas
2 Palas (mednarodno ime 2 Pallas; pal'-us) je bil drugi odkriti asteroid.
Poglej 10 Higeja in 2 Palas
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 10 Higeja in 2004
4 Vesta
4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.
Poglej 10 Higeja in 4 Vesta
Glej tudi
1840. leta v znanosti
Asteroidi družine Higeja
Asteroidi tipa C
Astronomska telesa, odkrita leta 1849
Prav tako znan kot 10 Hygiea.