Odpri v Google MapsKazalo
249 odnosi: Argentina, Arheologija, Atila, Atlantski ocean, Škofja Loka, Šmarjetna gora, Štajerska, Žabnica, Kranj, Žito, Župnija Kranj - Šmartin, Čile, Človeški skelet, Bavarska, Besnica, Bitka pri Sisku, Bolhe, Bosna, Brazilija, Brezje, Radovljica, Celje, Cerkveni red, Cezar (naslov), Cistercijanski samostan Stična, Crngrob, Davek, Denar, Dolenjska, Drobtinice, Duhovnik, Emona, Enciklopedija Slovenije, Evropa, Ferdinand III. Habsburški, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Kos (zgodovinar), Franki, Furlanija, Gaj Avgust Oktavijan, Gimnazija, Godešič, Gomila, Gorenjska, Gorenjski muzej, Gradec, Grob, Gruntar, Hektar, Hipokavst, Huba, Idrija, ... Razširi indeks (199 več) »
- Naselja Mestne občine Kranj
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Zgornje Bitnje in Argentina
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Zgornje Bitnje in Arheologija
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Poglej Zgornje Bitnje in Atila
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Zgornje Bitnje in Atlantski ocean
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Zgornje Bitnje in Škofja Loka
Šmarjetna gora
Šmarjetna Gora je hrib v okolici Kranja z nadmorsko višino 646 mnm.
Poglej Zgornje Bitnje in Šmarjetna gora
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Zgornje Bitnje in Štajerska
Žabnica, Kranj
Žabnica je naselje v Mestni občini Kranj.
Poglej Zgornje Bitnje in Žabnica, Kranj
Žito
Oves, ječmen, in nekatere živilske izdelke, narejene iz žitnih zrn. Žito (množ. žita) je skupno ime za kulturne rastline s klasi ali lati.
Poglej Zgornje Bitnje in Žito
Župnija Kranj - Šmartin
Župnija Kranj - Šmartin je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Kranj nadškofije Ljubljana.
Poglej Zgornje Bitnje in Župnija Kranj - Šmartin
Čile
Republika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu.
Poglej Zgornje Bitnje in Čile
Človeški skelet
Sprednja stran človeškega skeleta Zadnja stran človeškega skeleta Človeški skelet ali človeško okostje šteje ob rojstvu 308 kosti, z leti pa nekatere zarastejo in zato ima človek v odrasli dobi okoli 207 kosti.
Poglej Zgornje Bitnje in Človeški skelet
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Zgornje Bitnje in Bavarska
Besnica
Besnica je lahko.
Poglej Zgornje Bitnje in Besnica
Bitka pri Sisku
Savo, kjer se je odigrala bitka Bitka pri Sisku leta 1593 je bila pomembna bitka med krščanskimi in osmanskimi četami.
Poglej Zgornje Bitnje in Bitka pri Sisku
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Zgornje Bitnje in Bolhe
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Zgornje Bitnje in Bosna
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Poglej Zgornje Bitnje in Brazilija
Brezje, Radovljica
Brezje so vas v Občini Radovljica tik ob avtocesti Ljubljana-Jesenice.
Poglej Zgornje Bitnje in Brezje, Radovljica
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Zgornje Bitnje in Celje
Cerkveni red
Cerkveni ali meniški red je ustanova posvečenega življenja, ki deluje pod okriljem katoliške Cerkve.
Poglej Zgornje Bitnje in Cerkveni red
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Zgornje Bitnje in Cezar (naslov)
Cistercijanski samostan Stična
Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki).
Poglej Zgornje Bitnje in Cistercijanski samostan Stična
Crngrob
Crngrob je vaško naselje v Občini Škofja Loka.
Poglej Zgornje Bitnje in Crngrob
Davek
Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).
Poglej Zgornje Bitnje in Davek
Denar
Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine.
Poglej Zgornje Bitnje in Denar
Dolenjska
Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).
Poglej Zgornje Bitnje in Dolenjska
Drobtinice
Drobtinice je bil slovenski zbornik poljudnega berila za mladino in starejše bralce.
Poglej Zgornje Bitnje in Drobtinice
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Zgornje Bitnje in Duhovnik
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Zgornje Bitnje in Emona
Enciklopedija Slovenije
Vseh 16 zvezkov ''Enciklopedije Slovenije'' Enciklopedija Slovenije (kratica ES) je slovenska enciklopedija o rečeh, povezanih s Slovenijo, ki jo je v letih 1987–2002 v 16 zvezkih izdala založba Mladinska knjiga na podlagi posebnega dogovora oz.
Poglej Zgornje Bitnje in Enciklopedija Slovenije
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Zgornje Bitnje in Evropa
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Poglej Zgornje Bitnje in Ferdinand III. Habsburški
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Zgornje Bitnje in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc Kos (zgodovinar)
Franc Kos, slovenski zgodovinar, * 24. december 1853, Selca, † 14. marec 1924, Ljubljana.
Poglej Zgornje Bitnje in Franc Kos (zgodovinar)
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Zgornje Bitnje in Franki
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Zgornje Bitnje in Furlanija
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Zgornje Bitnje in Gaj Avgust Oktavijan
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Zgornje Bitnje in Gimnazija
Godešič
Godešič je naselje v Občini Škofja Loka.
Poglej Zgornje Bitnje in Godešič
Gomila
Gomila je lahko.
Poglej Zgornje Bitnje in Gomila
Gorenjska
Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.
Poglej Zgornje Bitnje in Gorenjska
Gorenjski muzej
Franceta Prešerna iz leta 1850 Gorenjski muzej je pokrajinski muzej, ki ima glavne razstavne prostore v Kranju, obenem pa še pet dislociranih lokacij po celi Gorenjski.
Poglej Zgornje Bitnje in Gorenjski muzej
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Zgornje Bitnje in Gradec
Grob
Grobovi na pokopališču Grob je prostor v zemlji, oziroma drugače označen prostor, določen za pokop mrtve osebe.
Poglej Zgornje Bitnje in Grob
Gruntar
Gruntar je zgodovinski izraz za kmeta, ki je imel v posesti večjo kmetijo in je živel od zemlje.
Poglej Zgornje Bitnje in Gruntar
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Zgornje Bitnje in Hektar
Hipokavst
Emonski hiši v arheološkem parku Mirje št. 4., Ljubljana, Slovenija Hipokavst (latinsko hypocaustum) je sistem centralnega ogrevanja zgradbe s toplim zrakom, ki kroži pod tlemi prostora in/ali po ceveh v zidovih prostora.
Poglej Zgornje Bitnje in Hipokavst
Huba
Huba je bilo v fevdalizmu posestvo, dovolj veliko, da je na njem lahko preživela ena družina.
Poglej Zgornje Bitnje in Huba
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Poglej Zgornje Bitnje in Idrija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Zgornje Bitnje in Italija
Ivan Hribar
Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist, * 19. september 1851, Trzin, † 18. april 1941, Ljubljana.
Poglej Zgornje Bitnje in Ivan Hribar
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Poglej Zgornje Bitnje in Ivan Tavčar
Jadrnica
Jadrnica pred Piranom Jádrnica je plovilo na jadra, katerega osnovno pogonsko sredstvo je veter.
Poglej Zgornje Bitnje in Jadrnica
Jakob Aljaž
Jakob Aljaž, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj, * 6. julij 1845, Zavrh pod Šmarno goro, † 4. maj 1927, Dovje na Gorenjskem.
Poglej Zgornje Bitnje in Jakob Aljaž
Janez Vajkard Valvasor
Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.
Poglej Zgornje Bitnje in Janez Vajkard Valvasor
Javornik, Kranj
Javornik je naselje v Mestni občini Kranj.
Poglej Zgornje Bitnje in Javornik, Kranj
Jez
Jez Kurobe Jez je gradbena struktura, ki z zadrževanjem vode preprečuje poplavljanje, obenem pa shranjuje vodo in omogoča namakanje v sušnih obdobijih.
Poglej Zgornje Bitnje in Jez
Jezersko
Jezersko je lahko.
Poglej Zgornje Bitnje in Jezersko
Kajžar
Kajžar je naselje v Občini Ormož.
Poglej Zgornje Bitnje in Kajžar
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Poglej Zgornje Bitnje in Kapela
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Zgornje Bitnje in Karel Veliki
Kartuzijanski samostan Pleterje
Kartuzijanski samostan Pleterje, latinsko Domus sanctissime Trinitatis, je samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi.
Poglej Zgornje Bitnje in Kartuzijanski samostan Pleterje
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Zgornje Bitnje in Keramika
Klarise
Klarise (slovensko redovnice drugega reda sv. Frančiška Asiškega, kratica OSC, tudi red ubogih sester sv. Klare) je kontemplativni katoliški cerkveni red, ki ga je skupaj s sv. Klaro Asiško leta 1212 ustanovil sv. Frančišek Asiški.
Poglej Zgornje Bitnje in Klarise
Kmet
Traktor na oranju Kmèt (ž. kmetíca) je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvom in/ali živinorejo).
Poglej Zgornje Bitnje in Kmet
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Zgornje Bitnje in Knez
Kolonizacija na Slovenskem
Kolonizacijo na slovenskem uvrščamo v obdobje srednjega veka.
Poglej Zgornje Bitnje in Kolonizacija na Slovenskem
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Zgornje Bitnje in Koroška (zvezna dežela)
Krajevni leksikon Slovenije
Krajevni leksikon Slovenije je naslov več publikacij.
Poglej Zgornje Bitnje in Krajevni leksikon Slovenije
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Zgornje Bitnje in Kranj
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Zgornje Bitnje in Kranjska
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Zgornje Bitnje in Kuga
Lakota
Sestradana deklica Lakota je občutenje potrebe po hrani.
Poglej Zgornje Bitnje in Lakota
Ljubelj
Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.
Poglej Zgornje Bitnje in Ljubelj
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Zgornje Bitnje in Ljubljana
Ljubljanski potres (1895)
Kresijo Wolfova ulica po potresu ljubljanska stolnica Ljubljanski potres leta 1895 je bil rušilni potres 8.– 9.
Poglej Zgornje Bitnje in Ljubljanski potres (1895)
Loški grad
Loški grad (tudi Škofjeloški grad) stoji na vzpetini nad Škofjo Loko.
Poglej Zgornje Bitnje in Loški grad
Loški razgledi
Naslovnica prve številke Loških razgledov (1954) Loški razgledi so slovenski domoznanski zbornik, ki ga izdaja Muzejsko društvo Škofja Loka.
Poglej Zgornje Bitnje in Loški razgledi
Lubnik
Lubnik je 1025 mnm visok vrh, ki se strmo dviguje nad vstopom v dolino Selške Sore, zahodno od Škofje Loke.
Poglej Zgornje Bitnje in Lubnik
Mašni plašč
Mašni plašč sodobne izvedbe Mašni plašč ali kazula (lat. casula - hišica) je v katoliški liturgiji duhovniško oblačilo, ki ga duhovnik obleče za mašno slovesnost čez albo.
Poglej Zgornje Bitnje in Mašni plašč
Medvode
Medvode so mesto z okoli 5.500 prebivalci in središče občine Medvode ter deloma tudi satelitsko naselje Ljubljane.
Poglej Zgornje Bitnje in Medvode
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Zgornje Bitnje in Menih
Mestna občina Kranj
Mestna občina Kranj je ena od enajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Zgornje Bitnje in Mestna občina Kranj
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Poglej Zgornje Bitnje in Metlika
Minnesota
Minnesota je zvezna država Združenih držav Amerike.
Poglej Zgornje Bitnje in Minnesota
Misijonar
Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.
Poglej Zgornje Bitnje in Misijonar
Mlin
Vodni mlin za mletje žitaric Mlin je stroj, naprava ali industrijski obrat za drobljenje, mletje, različnih materialov, kot so: žito, premog, cement, kava, kamenja, rud idr., v sipko snov ali prah.
Poglej Zgornje Bitnje in Mlin
Moškrin
Moškrin je naselje v Občini Škofja Loka.
Poglej Zgornje Bitnje in Moškrin
Nadškofija München in Freising
Nadškofija München in Freising je nadškofija s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Zgornje Bitnje in Nadškofija München in Freising
Narodni muzej Slovenije
Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.
Poglej Zgornje Bitnje in Narodni muzej Slovenije
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Zgornje Bitnje in Naselje
Njiva
Krompirjeve njive, ki jih obdelujejo s traktorji Njíva je del zemljišča za gojenje kulturnih in krmnih rastlin.
Poglej Zgornje Bitnje in Njiva
Nož
Nòž je orodje za rezanje, ki je največkrat sestavljeno iz jeklenega rezila z ostro konico na eni strani ter ročaja na drugi strani.
Poglej Zgornje Bitnje in Nož
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Poglej Zgornje Bitnje in Občina
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Zgornje Bitnje in Oglej
Okostje
Pogled na okostje moškega s treh strani Okóstje ali skelét je v biologiji sistem, ki nudi oporo živečim organizmom.
Poglej Zgornje Bitnje in Okostje
Okroglo, Naklo
Okroglo je naselje v Občini Naklo.
Poglej Zgornje Bitnje in Okroglo, Naklo
Opat
Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.
Poglej Zgornje Bitnje in Opat
Orožje
Orožje na ogled v muzeju Oróžje je snov, predmet ali naprava, ki se uporablja pri bojevanju; lahko za obrambo ali napad.
Poglej Zgornje Bitnje in Orožje
Pandemija
Pandemija je epidemija nalezljive bolezni, ki zajame človeško populacijo na velikem geografskem območju, npr.
Poglej Zgornje Bitnje in Pandemija
Paolo Santonino
Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.
Poglej Zgornje Bitnje in Paolo Santonino
Pater
Pater (latinsko pater - oče) je naziv za redovne duhovnike v krščanstvu.
Poglej Zgornje Bitnje in Pater
Pečat
Pečat na ovojnici. Pečát (tudi žíg ali štampiljka) je znak kake organizacije ali posameznika, in se uporablja za določanje verodostojnosti ali tajnosti listin, pisem in drugih dokumentov.
Poglej Zgornje Bitnje in Pečat
Pevno
Pevno je naselje v Občini Škofja Loka.
Poglej Zgornje Bitnje in Pevno
Plug
Kmet pri oranju Plug je orodje, ki se uporablja pri poljedelstvu za pripravo prsti za sejanje ali sajenje kulturnih rastlin.
Poglej Zgornje Bitnje in Plug
Podkoren
Podkoren je razloženo naselje z okoli 400 prebivalci z gručastim jedrom v Občini Kranjska Gora.
Poglej Zgornje Bitnje in Podkoren
Podložnik
Kot podložnik se je od srednjega veka do 19. stoletja označevala oseba, ki je bila podložna (podvržena) vladajočemu gospostvu.
Poglej Zgornje Bitnje in Podložnik
Pokrajina
Pokrájina je v geografskem smislu del Zemljinega površja, ki ima glede na prepletanje geografskih pojavov, prvin in součinkovanje geografskih dejavnikov svojski značaj, videz, po katerem se razlikuje od okolice.
Poglej Zgornje Bitnje in Pokrajina
Poljanska dolina (Gorenjska)
Poljanska dolina je 42 km dolga dolina v porečju Poljanske Sore.
Poglej Zgornje Bitnje in Poljanska dolina (Gorenjska)
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Zgornje Bitnje in Potres
Potres na Idrijskem (1511)
Potres na Idrijskem leta 1511 je doslej najmočnejši potres, ki je prizadel območje današnje Slovenije.
Poglej Zgornje Bitnje in Potres na Idrijskem (1511)
Prednik
Med prednike štejejo starši (roditelji) osebe, to sta oče in mati osebe, ter predniki staršev (stari starši, prastari starši...). Dve osebi sta v krvnem sorodstvu, če imata skupnega prednika.
Poglej Zgornje Bitnje in Prednik
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Zgornje Bitnje in Prekmurje
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Zgornje Bitnje in Prva svetovna vojna
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Zgornje Bitnje in Ptuj
Puška
Puška je podskupina dolgocevnega ročnega strelnega orožja.
Poglej Zgornje Bitnje in Puška
Puštal
Puštal je naselje v Občini Škofja Loka.
Poglej Zgornje Bitnje in Puštal
Rakovica, Kranj
Rakovica je naselje v Mestni občini Kranj.
Poglej Zgornje Bitnje in Rakovica, Kranj
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Zgornje Bitnje in Revolucije leta 1848
Revolver
Avstroogrski revolver Rast & Gasser M.98. Revolver Smith & Wesson Model 60, s 3 colsko cevjo Revolver (iz angleščine to revolve, iz latinščine revolvere, obračati) je podskupina kratkocevnega ročnega strelnega orožja.
Poglej Zgornje Bitnje in Revolver
Rimska cesta
Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.
Poglej Zgornje Bitnje in Rimska cesta
Samostan Adergas
Nekdanji dominikanski samostan Adergas z župnijsko cerkvijo Marijinega oznanjenja Velesovo leži ob severnem robu naselja Adergas, v manjši kotlini pod gozdnato strmino Štefanje gore na Gorenjskem.
Poglej Zgornje Bitnje in Samostan Adergas
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Zgornje Bitnje in Sava
Selška dolina
Selška dolina je dolga in ozka dolina pod Ratitovcem.
Poglej Zgornje Bitnje in Selška dolina
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Zgornje Bitnje in Severna Amerika
Seznam naselij v Sloveniji
Seznam naselij v Sloveniji je krovni seznam.
Poglej Zgornje Bitnje in Seznam naselij v Sloveniji
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Zgornje Bitnje in Slovenci
Sodišče
Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.
Poglej Zgornje Bitnje in Sodišče
Sora
Sora (izg. Sóra) je reka v zahodni Sloveniji, desni pritok Save, ki nastane na sotočju Poljanske in Selške Sore v Škofji Loki.
Poglej Zgornje Bitnje in Sora
Spodnje Bitnje
Spodnje Bitnje je naselje v Mestni občini Kranj.
Poglej Zgornje Bitnje in Spodnje Bitnje
Srednje Bitnje
Srednje Bitnje so naselje v Mestni občini Kranj.
Poglej Zgornje Bitnje in Srednje Bitnje
Stara Loka
Stara Loka je naselje v občini Škofja Loka.
Poglej Zgornje Bitnje in Stara Loka
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Zgornje Bitnje in Starorimska civilizacija
Stražišče
Stražišče je lahko.
Poglej Zgornje Bitnje in Stražišče
Suša
Sonorski puščavi Suša je izredno stanje v naravi,po dolgotrajnem pomanjkanju vode v neki pokrajini.
Poglej Zgornje Bitnje in Suša
Sveti Jošt nad Kranjem
Sveti Jošt nad Kranjem (tudi samo Sv. Jošt ali Jošt) je vzpetina in naselje v Mestni občini Kranj ter priljubljena izletniška točka pohodnikov.
Poglej Zgornje Bitnje in Sveti Jošt nad Kranjem
Sveti Vid
Štirinajst priprošnjikov Sveti Vid iz Nuremberške kronike, 1493 Sveti Vid, * Mazara, Sicilija, † okrog 304 v Lukaniji, Južna Italija.
Poglej Zgornje Bitnje in Sveti Vid
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Zgornje Bitnje in Tlačanstvo
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Zgornje Bitnje in Turški vpadi
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Zgornje Bitnje in Turki
Uršulinski samostan Mekinje
Uršulinski samostan stoji nad kamniškim predmestjem Mekinje.
Poglej Zgornje Bitnje in Uršulinski samostan Mekinje
Urbar
Urbar je v osnovi popis zemljiške posesti ter z njo povezanih dohodkov in pravic.
Poglej Zgornje Bitnje in Urbar
Valentin Stanič
Valentin Stanič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec, * 12. februar 1774, Bodrež, † 29. april 1847, Gorica.
Poglej Zgornje Bitnje in Valentin Stanič
Vasko Simoniti
Vasko Simoniti, slovenski zgodovinar in politik, * 23. marec 1951, Ljubljana Simoniti je doktor zgodovinskih znanosti in upokojeni redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Poglej Zgornje Bitnje in Vasko Simoniti
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Zgornje Bitnje in Vatikan
Villa rustica
Villa rustica je bila v antičnem Rimu podeželska pristava.
Poglej Zgornje Bitnje in Villa rustica
Visoška kronika
Visoška kronika je zgodovinski roman, ki ga je Ivan Tavčar objavil leta 1919 v dvanajstih nadaljevanjih v Ljubljanskem zvonu.
Poglej Zgornje Bitnje in Visoška kronika
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Zgornje Bitnje in Vojvoda
Vrtec
Vrtec je vzgojno-izobraževalna ustanova za vzgojo in varstvo predšolskih otrok.
Poglej Zgornje Bitnje in Vrtec
Walter Schmid
Walter Schmid (tudi Franc Šmid), slovenski arheolog, * 18. januar 1875, Kranj, † 24. marec 1951, Gradec.
Poglej Zgornje Bitnje in Walter Schmid
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Zgornje Bitnje in Združene države Amerike
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Zgornje Bitnje in Zgodovina
1002
1002 (MII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1002
1160
1160 (MCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1160
1291
1291 (MCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1291
1300
1300 (MCCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1300
1408
1408 (MCDVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1408
1471
1471 (MCDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1471
1486
1486 (MCDLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1486
1487
1487 (MCDLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1487
1498
1498 (MCDXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1498
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Zgornje Bitnje in 15. stoletje
1501
1501 (MDI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1501
1511
1511 (MDXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1511
1541
1541 (MDXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 1541
1590
1590 (MDXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po julijanskem pa na četrtek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1590
1593
1593 (MDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1593
1599
1599 (MDXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1599
1606
1606 (MDCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1606
1618
1618 (MDCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1618
1619
1619 (MDCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1619
1624
1624 (MDCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1624
1637
1637 (MDCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1637
1638
1638 (MDCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1638
1640
1640 (MDCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1640
1647
1647 (MDCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1647
1648
1648 (MDCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 1648
1653
1653 (MDCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 1653
1657
1657 (MDCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1657
1703
1703 (MDCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1703
1753
1753 (MDCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1753
1767
1767 (MDCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1767
1774
1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1774
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1792
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Zgornje Bitnje in 18. stoletje
1803
1803 (MDCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1803
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1814
1816
1816 (MDCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 1816
1817
1817 (MDCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1817
1827
1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 1827
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1835
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1839
1845
1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1845
1847
1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1847
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 1849
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1852
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1854
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1862
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1867
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 1872
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1876
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1890
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1891
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1893
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 1894
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1895
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1896
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Zgornje Bitnje in 19. stoletje
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1909
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 1910
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1911
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1912
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1917
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1920
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1928
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1929
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1931
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1937
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1939
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1941
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1962
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1964
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1968
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1971
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1972
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1973
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1975
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 1977
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1978
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1979
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1980
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1981
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1982
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 1983
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1985
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1988
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1989
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1990
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1992
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 1994
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 1995
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgornje Bitnje in 1996
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgornje Bitnje in 2000
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Zgornje Bitnje in 2007
768
768 (DCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgornje Bitnje in 768
792
792 (DCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 792
814
814 (DCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgornje Bitnje in 814
973
973 (CMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgornje Bitnje in 973