Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Valentin Stanič

Index Valentin Stanič

Valentin Stanič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec, * 12. februar 1774, Bodrež, † 29. april 1847, Gorica.

Kazalo

  1. 69 odnosi: Alpe, Alpinizem, Avstro-Ogrska, Banjšice, Bavarska, Bodrež, Kanal ob Soči, Celovec, Dom Valentina Staniča pod Triglavom, Duhovnik, Emil Korytko, Filozofija, France Kidrič, Gorica, Janez Pirnat, Jože Pogačnik (literarni zgodovinar), Jožef Balant, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Kanal, Kanal ob Soči, Karavanke, Karnijske Alpe, Koper, Korada, Krst pri Savici, Kultura, Laibacher Zeitung, Ljubljana, Matajur, München, Metelko, Pesme za kmete ino mlade ljudi, Pesnik, Pisatelj, Planinski vestnik, Po stopinjah Valentina Staniča, Prevajalec, Rimskokatoliška cerkev, Ročinj, Sabotin, Salzburg, Slovenci, Slovenec (celovški časnik), Solkan, Stabat Mater, Teologija, Trbiž, Triglav, Učitelj, Valentin Vodnik, ... Razširi indeks (19 več) »

  2. Rojeni leta 1774
  3. Slovenski alpinisti
  4. Slovenski književniki
  5. Umrli leta 1847

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Valentin Stanič in Alpe

Alpinizem

Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.

Poglej Valentin Stanič in Alpinizem

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Valentin Stanič in Avstro-Ogrska

Banjšice

Banjšice so naselje v Mestni občini Nova Gorica.

Poglej Valentin Stanič in Banjšice

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Poglej Valentin Stanič in Bavarska

Bodrež, Kanal ob Soči

Bodrež je naselje v Občini Kanal ob Soči.

Poglej Valentin Stanič in Bodrež, Kanal ob Soči

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Valentin Stanič in Celovec

Dom Valentina Staniča pod Triglavom

Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m) je planinska postojanka, ki stoji na planoti med Begunjskim vrhom, Visoko Vrbanovo špico, Rjavino in Ržjo.

Poglej Valentin Stanič in Dom Valentina Staniča pod Triglavom

Duhovnik

Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Poglej Valentin Stanič in Duhovnik

Emil Korytko

Emil Antoni Korytko, poljski etnograf, * 7. september 1813, Lvov, danes Ukrajina, † 31. januar 1839, Ljubljana.

Poglej Valentin Stanič in Emil Korytko

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Valentin Stanič in Filozofija

France Kidrič

France Kidrič, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, teoretik in esejist, * 23. marec 1880, Ratanska vas pri Rogaški Slatini, † 11. april 1950, Ljubljana.

Poglej Valentin Stanič in France Kidrič

Gorica

Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Poglej Valentin Stanič in Gorica

Janez Pirnat

Janez Pirnat, slovenski kipar, * 25. september 1932, Ljubljana, † 26. januar 2021, Postira, otok Brač, Hrvaška.

Poglej Valentin Stanič in Janez Pirnat

Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)

Jože Pogačnik, slovenski slovenist, literarni zgodovinar in teoretik, * 14. marec 1933, Kovor pri Tržiču, † 18. avgust 2002, Reka?, Hrvaška.

Poglej Valentin Stanič in Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)

Jožef Balant

Jožef Balant (tudi Walland), slovenski rimokatoliški duhovnik, goriški škof in nadškof ter metropolit ilirski, * 28. januar 1763, Nova vas pri Lescah, † 11. maj 1834, Gorica.

Poglej Valentin Stanič in Jožef Balant

Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Jožef II.

Poglej Valentin Stanič in Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Julijske Alpe

Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.

Poglej Valentin Stanič in Julijske Alpe

Kamniško-Savinjske Alpe

Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.

Poglej Valentin Stanič in Kamniško-Savinjske Alpe

Kanal, Kanal ob Soči

Kanal (v italijanščini Canale d'Isonzo) je naselje z dobrimi 1100 prebivalci (2020, leta 2000 še okoli 1300) v srednji soški dolini in predstavlja središče občine Kanal ob Soči.

Poglej Valentin Stanič in Kanal, Kanal ob Soči

Karavanke

Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.

Poglej Valentin Stanič in Karavanke

Karnijske Alpe

Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).

Poglej Valentin Stanič in Karnijske Alpe

Koper

Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).

Poglej Valentin Stanič in Koper

Korada

Korada (tudi Kobalar) je hrib v Sloveniji, ob meji z Italijo.

Poglej Valentin Stanič in Korada

Krst pri Savici

Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.

Poglej Valentin Stanič in Krst pri Savici

Kultura

Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.

Poglej Valentin Stanič in Kultura

Laibacher Zeitung

Naslovnica iz leta 1848 Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh.

Poglej Valentin Stanič in Laibacher Zeitung

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Valentin Stanič in Ljubljana

Matajur

Matajur (staroversko ime Velika Baba) je mejna gora med Slovenijo in Italijo.

Poglej Valentin Stanič in Matajur

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Valentin Stanič in München

Metelko

Metelko je priimek več znanih Slovencev.

Poglej Valentin Stanič in Metelko

Pesme za kmete ino mlade ljudi

Pesme za kmete ino mlade ljudi Pesme za kmete ino mlade ljudi je pesniška zbirka Valentina Staniča. Prvič je izšla v Gorici leta 1822.

Poglej Valentin Stanič in Pesme za kmete ino mlade ljudi

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Poglej Valentin Stanič in Pesnik

Pisatelj

Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.

Poglej Valentin Stanič in Pisatelj

Planinski vestnik

Planinski vestnik (okrajšano PV) velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še vedno izhaja.

Poglej Valentin Stanič in Planinski vestnik

Po stopinjah Valentina Staniča

Pohodna pot Po stopinjah Valentina Staniča je nastala v spomin slovenskemu duhovniku, alpinistu, pesniku, pisatelju, prevajalcu in učitelju, Valentinu Staniču, ki je obiskoval hrib Sv.

Poglej Valentin Stanič in Po stopinjah Valentina Staniča

Prevajalec

Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.

Poglej Valentin Stanič in Prevajalec

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Valentin Stanič in Rimskokatoliška cerkev

Ročinj

Ročinj je naselje v Občini Kanal ob Soči.

Poglej Valentin Stanič in Ročinj

Sabotin

Sabotin (furlansko: Mont di San Valantin) je 609 metrov visok hrib nad Novo Gorico oziroma Solkanom, na meji med Slovenijo in Italijo.

Poglej Valentin Stanič in Sabotin

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Poglej Valentin Stanič in Salzburg

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Valentin Stanič in Slovenci

Slovenec (celovški časnik)

Slovenec je bil mladoslovenski politični časnik, ki je izhajal v Celovcu v letih 1865–1867.

Poglej Valentin Stanič in Slovenec (celovški časnik)

Solkan

Solkan je predmestno naselje v Občini Nova Gorica z okoli 3.200 prebivalci (2020).

Poglej Valentin Stanič in Solkan

Stabat Mater

Stabat Mater je rimskokatoliško besedilo (sekvenca), nastalo v 13. stoletju.

Poglej Valentin Stanič in Stabat Mater

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Valentin Stanič in Teologija

Trbiž

Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.

Poglej Valentin Stanič in Trbiž

Triglav

Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.

Poglej Valentin Stanič in Triglav

Učitelj

Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.

Poglej Valentin Stanič in Učitelj

Valentin Vodnik

Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.

Poglej Valentin Stanič in Valentin Vodnik

Veliki Klek

Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.

Poglej Valentin Stanič in Veliki Klek

12. februar

12.

Poglej Valentin Stanič in 12. februar

1774

1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Valentin Stanič in 1774

1790.

1790. je deseto desetletje v 18. stoletju med letoma 1790 in 1799.

Poglej Valentin Stanič in 1790.

1793

1793 (MDCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Valentin Stanič in 1793

1798

1798 (MDCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Valentin Stanič in 1798

1800

1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.

Poglej Valentin Stanič in 1800

1802

1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Valentin Stanič in 1802

1807

1807 (MDCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Valentin Stanič in 1807

1808

1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Valentin Stanič in 1808

1809

1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Valentin Stanič in 1809

1819

1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Valentin Stanič in 1819

1822

1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Valentin Stanič in 1822

1840

1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Valentin Stanič in 1840

1845

1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Valentin Stanič in 1845

1846

1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Valentin Stanič in 1846

1847

1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Valentin Stanič in 1847

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Poglej Valentin Stanič in 19. stoletje

29. april

29.

Poglej Valentin Stanič in 29. april

Glej tudi

Rojeni leta 1774

Slovenski alpinisti

Slovenski književniki

Umrli leta 1847

, Veliki Klek, 12. februar, 1774, 1790., 1793, 1798, 1800, 1802, 1807, 1808, 1809, 1819, 1822, 1840, 1845, 1846, 1847, 19. stoletje, 29. april.