Kazalo
69 odnosi: Alpe, Alpinizem, Avstro-Ogrska, Banjšice, Bavarska, Bodrež, Kanal ob Soči, Celovec, Dom Valentina Staniča pod Triglavom, Duhovnik, Emil Korytko, Filozofija, France Kidrič, Gorica, Janez Pirnat, Jože Pogačnik (literarni zgodovinar), Jožef Balant, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Kanal, Kanal ob Soči, Karavanke, Karnijske Alpe, Koper, Korada, Krst pri Savici, Kultura, Laibacher Zeitung, Ljubljana, Matajur, München, Metelko, Pesme za kmete ino mlade ljudi, Pesnik, Pisatelj, Planinski vestnik, Po stopinjah Valentina Staniča, Prevajalec, Rimskokatoliška cerkev, Ročinj, Sabotin, Salzburg, Slovenci, Slovenec (celovški časnik), Solkan, Stabat Mater, Teologija, Trbiž, Triglav, Učitelj, Valentin Vodnik, ... Razširi indeks (19 več) »
- Rojeni leta 1774
- Slovenski alpinisti
- Slovenski književniki
- Umrli leta 1847
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Valentin Stanič in Alpe
Alpinizem
Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.
Poglej Valentin Stanič in Alpinizem
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Valentin Stanič in Avstro-Ogrska
Banjšice
Banjšice so naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Poglej Valentin Stanič in Banjšice
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Valentin Stanič in Bavarska
Bodrež, Kanal ob Soči
Bodrež je naselje v Občini Kanal ob Soči.
Poglej Valentin Stanič in Bodrež, Kanal ob Soči
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Valentin Stanič in Celovec
Dom Valentina Staniča pod Triglavom
Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m) je planinska postojanka, ki stoji na planoti med Begunjskim vrhom, Visoko Vrbanovo špico, Rjavino in Ržjo.
Poglej Valentin Stanič in Dom Valentina Staniča pod Triglavom
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Valentin Stanič in Duhovnik
Emil Korytko
Emil Antoni Korytko, poljski etnograf, * 7. september 1813, Lvov, danes Ukrajina, † 31. januar 1839, Ljubljana.
Poglej Valentin Stanič in Emil Korytko
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Valentin Stanič in Filozofija
France Kidrič
France Kidrič, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, teoretik in esejist, * 23. marec 1880, Ratanska vas pri Rogaški Slatini, † 11. april 1950, Ljubljana.
Poglej Valentin Stanič in France Kidrič
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Valentin Stanič in Gorica
Janez Pirnat
Janez Pirnat, slovenski kipar, * 25. september 1932, Ljubljana, † 26. januar 2021, Postira, otok Brač, Hrvaška.
Poglej Valentin Stanič in Janez Pirnat
Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)
Jože Pogačnik, slovenski slovenist, literarni zgodovinar in teoretik, * 14. marec 1933, Kovor pri Tržiču, † 18. avgust 2002, Reka?, Hrvaška.
Poglej Valentin Stanič in Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)
Jožef Balant
Jožef Balant (tudi Walland), slovenski rimokatoliški duhovnik, goriški škof in nadškof ter metropolit ilirski, * 28. januar 1763, Nova vas pri Lescah, † 11. maj 1834, Gorica.
Poglej Valentin Stanič in Jožef Balant
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Valentin Stanič in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Valentin Stanič in Julijske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Poglej Valentin Stanič in Kamniško-Savinjske Alpe
Kanal, Kanal ob Soči
Kanal (v italijanščini Canale d'Isonzo) je naselje z dobrimi 1100 prebivalci (2020, leta 2000 še okoli 1300) v srednji soški dolini in predstavlja središče občine Kanal ob Soči.
Poglej Valentin Stanič in Kanal, Kanal ob Soči
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Valentin Stanič in Karavanke
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Valentin Stanič in Karnijske Alpe
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Valentin Stanič in Koper
Korada
Korada (tudi Kobalar) je hrib v Sloveniji, ob meji z Italijo.
Poglej Valentin Stanič in Korada
Krst pri Savici
Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.
Poglej Valentin Stanič in Krst pri Savici
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Valentin Stanič in Kultura
Laibacher Zeitung
Naslovnica iz leta 1848 Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh.
Poglej Valentin Stanič in Laibacher Zeitung
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Valentin Stanič in Ljubljana
Matajur
Matajur (staroversko ime Velika Baba) je mejna gora med Slovenijo in Italijo.
Poglej Valentin Stanič in Matajur
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Valentin Stanič in München
Metelko
Metelko je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Valentin Stanič in Metelko
Pesme za kmete ino mlade ljudi
Pesme za kmete ino mlade ljudi Pesme za kmete ino mlade ljudi je pesniška zbirka Valentina Staniča. Prvič je izšla v Gorici leta 1822.
Poglej Valentin Stanič in Pesme za kmete ino mlade ljudi
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Valentin Stanič in Pesnik
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Valentin Stanič in Pisatelj
Planinski vestnik
Planinski vestnik (okrajšano PV) velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še vedno izhaja.
Poglej Valentin Stanič in Planinski vestnik
Po stopinjah Valentina Staniča
Pohodna pot Po stopinjah Valentina Staniča je nastala v spomin slovenskemu duhovniku, alpinistu, pesniku, pisatelju, prevajalcu in učitelju, Valentinu Staniču, ki je obiskoval hrib Sv.
Poglej Valentin Stanič in Po stopinjah Valentina Staniča
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Poglej Valentin Stanič in Prevajalec
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Valentin Stanič in Rimskokatoliška cerkev
Ročinj
Ročinj je naselje v Občini Kanal ob Soči.
Poglej Valentin Stanič in Ročinj
Sabotin
Sabotin (furlansko: Mont di San Valantin) je 609 metrov visok hrib nad Novo Gorico oziroma Solkanom, na meji med Slovenijo in Italijo.
Poglej Valentin Stanič in Sabotin
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Valentin Stanič in Salzburg
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Valentin Stanič in Slovenci
Slovenec (celovški časnik)
Slovenec je bil mladoslovenski politični časnik, ki je izhajal v Celovcu v letih 1865–1867.
Poglej Valentin Stanič in Slovenec (celovški časnik)
Solkan
Solkan je predmestno naselje v Občini Nova Gorica z okoli 3.200 prebivalci (2020).
Poglej Valentin Stanič in Solkan
Stabat Mater
Stabat Mater je rimskokatoliško besedilo (sekvenca), nastalo v 13. stoletju.
Poglej Valentin Stanič in Stabat Mater
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Valentin Stanič in Teologija
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Valentin Stanič in Trbiž
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Poglej Valentin Stanič in Triglav
Učitelj
Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.
Poglej Valentin Stanič in Učitelj
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Valentin Stanič in Valentin Vodnik
Veliki Klek
Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.
Poglej Valentin Stanič in Veliki Klek
12. februar
12.
Poglej Valentin Stanič in 12. februar
1774
1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Valentin Stanič in 1774
1790.
1790. je deseto desetletje v 18. stoletju med letoma 1790 in 1799.
Poglej Valentin Stanič in 1790.
1793
1793 (MDCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Valentin Stanič in 1793
1798
1798 (MDCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Valentin Stanič in 1798
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Poglej Valentin Stanič in 1800
1802
1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Valentin Stanič in 1802
1807
1807 (MDCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Valentin Stanič in 1807
1808
1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Valentin Stanič in 1808
1809
1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Valentin Stanič in 1809
1819
1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Valentin Stanič in 1819
1822
1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Valentin Stanič in 1822
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Valentin Stanič in 1840
1845
1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Valentin Stanič in 1845
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Valentin Stanič in 1846
1847
1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Valentin Stanič in 1847
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Valentin Stanič in 19. stoletje
29. april
29.
Poglej Valentin Stanič in 29. april