Kazalo
99 odnosi: Abraham Ortelius, Adopcionizem, Aksum, Al Hvarizmi, Al-Idrizi, Albi, Tarn, Aleksander Veliki, Alkuin, Amerigo Vespucci, Anaksimander, Antarktika, Antika, Apamea, Aristotel, Asirija, Avstralija, Azori, Šrilanka, Babilon, Balasagun, Bartolomej Kolumb, Družba Jezusova, Dunaj, Egejsko morje, Elipando Toledski, Enciklopedija Britannica, Eratosten, Ercole I. d'Este, Eritreja, Etiopija, Evfrat, Finska, Florida, Francija, Geograf, Gerardus Mercator, Germanski narodni muzej, Nürnberg, Hannover, Hekataj, Helenistično obdobje, Hiparh, Hispaniola, Hofburg, Indija, Jeruzalem, Kanarski otoki, Kantabrija, Karibi, Kaspijsko jezero, Kirgizistan, ... Razširi indeks (49 več) »
Abraham Ortelius
Abraham Ortelius, belgijski kartograf in geograf, * 14. april 1527, Antwerpen, † 28. junij 1598, Antwerpen.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Abraham Ortelius
Adopcionizem
Adopcionizem je kristološki nauk, ki zagovarja, da Jezus ni Bog od samega začetka, ampak je postal Bog šele ob krstu v reki Jordan, ko ga je Bog Oče posvojil in s tem naredil za Boga.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Adopcionizem
Aksum
skrinjo zaveze Aksúm je najstarejše in najsvetejše mesto na severu Etiopije ob vznožju Adovskega gorovja.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Aksum
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Al Hvarizmi
Al-Idrizi
Al-Idrizi (tudi al-Idrisi, pravo ime Abu 'Abd Alah Mohamed Ibn Mohamed Ibn 'Abd Alah Ibn Idris al-Hamudi al-Hasani (imenovan Aš-Šarif (eš-Šerif),, latinizirano Dreses), arabski geograf, kartograf, popotnik in botanik, * 1100, Sabtah (sedaj Ceuta, španska enklava v Maroku), † 1165 ali 1166, Sicilija ali Sabtah.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Al-Idrizi
Albi, Tarn
Albi je občina v južni Franciji.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Albi, Tarn
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Aleksander Veliki
Alkuin
Alkuin, angleški diakon, teolog in učenjak, * 735, † 19. maj 804.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Alkuin
Amerigo Vespucci
Amerigo Vespucci, italijanski raziskovalec in kartograf, *9. marec 1454, Firence, Italija, † 22. februar 1512, Sevilla, Španija.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Amerigo Vespucci
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Anaksimander
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Antarktika
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Antika
Apamea
Kolonada ob ''cardu maximusu'' Baza zaobljubnega stebra Pokrito stebrišče nekdanje hiše ob ''cardu maximusu'' Pogled na celotno ohranjeno kolonado vzdolž ''carda maximusa'' Apamea (arabsko أفاميا ali آفاميا, Afamia) je nekdanje rimsko mesto z dobro ohranjenimi ruševinami v današnji severozahodni Siriji.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Apamea
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Aristotel
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Asirija
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Avstralija
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Azori
Šrilanka
Šrilanka (singalsko ශ්රී ලංකා, Šri Lamka,; tamilsko இலங்கை, Ilankai) do leta 1972 Cejlon (od tedaj Demokratična socialistična republika Šrilanka), je otoška država v Indijskem oceanu, 237 km (zahodna obala) vzhodno od južne konice indijske podceline in ima 20,8 milijona prebivalcev.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Šrilanka
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Babilon
Balasagun
Balasagun je bil starodavno sogdijsko mesto v Čujski dolini med Biškekom in jezerom Isik Kul v sedanjem Kirgizistanu.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Balasagun
Bartolomej Kolumb
Bartolomej Kolumb (genovsko:Bertomê Corombo; Bartolomé Colón; Bartolomeo Colombo), raziskovalec, mlajši brat Krištofa Kolumba, * okoli 1461, † 12. avgust 1514.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Bartolomej Kolumb
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Družba Jezusova
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Dunaj
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Egejsko morje
Elipando Toledski
Elipando Toledski, španski nadškof in teolog, * 717, † 808.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Elipando Toledski
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Enciklopedija Britannica
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Eratosten
Ercole I. d'Este
Ercole I. d'Este, * 26. oktober 1431, Ferrara, † 15. junij 1505, Ferrara.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Ercole I. d'Este
Eritreja
Eritreja je obmorska država v severovzhodni Afriki, ki ima na severovzhodu dolgo obalo z Rdečim morjem, na zahodu meji na Sudan, na jugu na Etiopijo, ter na vzhodu na Džibuti.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Eritreja
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Etiopija
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Evfrat
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Finska
Florida
Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Florida
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Francija
Geograf
Geograf je znanstvenik, ki se v splošnem največ ukvarja z geografijo.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Geograf
Gerardus Mercator
Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Gerardus Mercator
Germanski narodni muzej, Nürnberg
Germanski narodni muzej (nemško Germanisches Nationalmuseum) je muzej v Nürnbergu v Nemčiji. Ustanovljen je bil leta 1852, v njem je velika zbirka predmetov, povezanih z nemško kulturo in umetnostjo od prazgodovine do danes. Je največji nemški muzej kulturne zgodovine. Od celotne zbirke z 1,3 milijona predmetov (skupaj s knjižnico in oddelkom za tisk in risbe) je razstavljenih približno 25.000.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Germanski narodni muzej, Nürnberg
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Hannover
Hekataj
Hekatáj Milétski (starogrško: Hekataïos Milḗsios), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Hekataj
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Helenistično obdobje
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Hiparh
Hispaniola
Lega Hispaniole v Karibih, severno od Južne Amerike Topografski zemljevid otoka Hispaniola (francosko in latinsko Hipsaniola.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Hispaniola
Hofburg
Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Hofburg
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Indija
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Jeruzalem
Kanarski otoki
Pico Teide Kanarski otoki so špansko otočje vulkanskega izvora, ki je sestavljeno iz sedmih večjih otokov, to so: Tenerife, Gran Canaria, Lanzarote, El Hierro, La Palma, La Gomera in Fuerteventura in pa iz šestih majhnih otočkov.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Kanarski otoki
Kantabrija
Kantabrija (špansko Cantabria) je avtonomna skupnost na severu Španije z glavnim mestom Santander, površino dobrih 5300 km² in skoraj 600.000 prebivalci.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Kantabrija
Karibi
Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (Caraïbe ali pogosteje Antilles; ali Caraïben) so srednjeameriška regija, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Karibi
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Kaspijsko jezero
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Kirgizistan
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Kitajska
Konkvistador
Hernán Cortés (1485–1547) Francisco Pizarro (1476–1541) Konkvistador (špansko in portugalsko conquistador.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Konkvistador
Konrad Celtis
Konrad Keltis (Conrad Celtes), nemški humanist, * 1. februar 1459, Wipfeld pri Schweinfurtu, Nemčija, † 4. februar 1508, Dunaj.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Konrad Celtis
Konrad Peutinger
Konrad Peutinger, nemški humanist, antikvar in diplomat, *14. oktober 1465, Augsburg, † 28. december 1547.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Konrad Peutinger
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Konstantinopel
Kozma Indikoplevst
Zemljevid sveta, avtor Kozma Indikoplevst. Zemljevid je usmerjen s severom na vrh. Kozma Indikoplevst (Koinē Greek ' Kozma, ki je odplul v Indijo '; znan tudi kot menih Kozma) je bil grški trgovec in kasneje puščavnik iz Aleksandrije v Egiptu.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Kozma Indikoplevst
Kozorogov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Kozorógov povrátnik (tudi júžni povrátnik) je eden izmed petih glavnih vzporedniških krogov, ki poteka po vzporedniku 23°26'22" (ali 23.43641°) južno od ekvatorja.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Kozorogov povratnik
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Krištof Kolumb
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Madrid
Mahmud al-Kašgari
Mahmud ibn Husein ibn Mohamed al-Kašgari (arabsko محمود بن الحسين بن محمد الكاشغري, Maḥmūd ibnu 'l-Ḥusayn ibn Muḥammad al-Kāšġarī, kitajsko 麻赫穆德·喀什噶里, turško Kaşgarlı Mahmûd) je bil karakanidski učenjak in leksikograf turških jezikov iz Kašgarja, * 1105, Kašgar, Karakanidski kanat, † 1102, Upal, Karakanidski kanat.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Mahmud al-Kašgari
Malabarska obala
Prikaz Malabarske obale na mapi Malabarska obala je dolga obalna črta na jugozahodni obali Indijskega podkontinenta.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Malabarska obala
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Mark Tulij Cicero
Martin Behaim
Zemlje - Zemljino jabolko (''Erdapfel'') iz leta 1492. Je najstarejši ohranjeni globus Zemlje. Martin Behaim ali Behem (tudi Martin Bohemus in), nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf, * 6. oktober 1459, Nürnberg, Nemčija, † 29.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Martin Behaim
Matteo Ricci
Matteo Ricci (izg.: matéo riči), tudi Matej Ricci; Mattheus Riccius Maceratensis; kitajščina: Li Ma Dou, tudi Li Madou oziroma Li Ma Tou, tradicionalna kitajščina: 利瑪竇), je bil italijanski jezuit, duhovnik, misijonar, akademik in raziskovalec * 6. oktober 1552, Macerata (Papeška država, danes: Italija), † 11.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Matteo Ricci
Matthias Ringmann
Matthias Ringmann, nemški kartograf, filolog in pesnik, * okoli 1482, Alzacija, Francija, † 1511 Sélestat, Alzacija.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Matthias Ringmann
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Nürnberg
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Nebo
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Ničelni poldnevnik
Nicolay de Caveri
Nicolay de Caveri, italijanski kartograf, * 14. stoletje, † 15. stoletje.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Nicolay de Caveri
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Nizozemske dežele
Okean
Okean (grško Ὠκεανός Ōkeanós), tudi Ogenos (Ogenos, Ωγηνος) ali Ogen (Ωγην), je bil božanski lik v klasični antiki, pri Grkih in Rimljanih bog morja in oceanov, ki obkrožajo svet.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Okean
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Pergament
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Perzijski zaliv
Pietro Coppo
Coppov zemljevid sveta Pietro Coppo, italijanski geograf in kartograf * 1469 ali 1470, Benetke, † 1555 ali 1556, Izola.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Pietro Coppo
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Pogodba iz Tordesillasa
Polihistor
Polihístor (polí je prislov, izpeljan iz pridevnika: polís - mnog +: historía) je človek, ki je poznavalec več, raznolikih strok.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Polihistor
Portolanski zemljevid
Portolan ali portolanski zemljevid so starodavne pomorske karte, ki so bile prvič izdelane v 13.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Portolanski zemljevid
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Posidonij
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Ptolemaj
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Rdeče morje
Regalije
Regalije je latinska beseda plurale tantum, ki ima različne pomene.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Regalije
Register svetovnega spomina
Register svetovnega spomina je imenik kot del programa Memory of the World, ki ga je UNESCO ustanovil leta 1992, »da bi se ohranila dokumentarna dediščina človeštva«.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Register svetovnega spomina
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Rimsko cesarstvo
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Rogerij II. Sicilski
Sinkretizem
Sinkretizem (grško synkretizmos pomeni združitev) je spajanje različnih, tudi nasprotnih verovanj ter prepričanj.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Sinkretizem
Stoicizem
Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Stoicizem
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Strabon
Svalbard
Svalbard je otočje v Arktičnem oceanu severno od celinske Evrope, približno na polovici poti med Norveško in Severnim polom.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Svalbard
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Sveta dežela
Tabula Peutingeriana
dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Tabula Peutingeriana
Tabula Rogeriana
Izvirna ''Tabula Rogeriana'' s severom na spodnji strani zemljevida Millerjeva kopija ''Tabulae Rogerianae'' Nuzhat al-mushtāq fi'khtirāq al-āfāq (arabsko نزهة المشتاق في اختراق الآفاق, knjiga prijetnih potovanj v daljnje dežele), bolj znana kot Tabula Rogeriana (slovensko Rogerjev zemljevid) je zemljevid sveta, ki ga je leta 1154 ustvaril arabski geograf Mohamed Al-Idrizi.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Tabula Rogeriana
Ujguri
Ujguri so turško ljudstvo, ki živi v vzhodni in osrednji Aziji.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Ujguri
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Urartu
Vardø
(Vuoreija, Vuorea, Várggát) je mesto in občina v administrativni regiji Finnmark na Norveškem.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Vardø
Vatikanska knjižnica
Apostolska vatikanska knjižnica je ena od najstarejših in hkrati največjih knjižnic na svetu.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Vatikanska knjižnica
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Velika geografska odkritja
Verska literatura
Verska literatura je splošno poimenovanje za literaturo, ki je tesno povezana z določeno vero.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Verska literatura
Willem Barents
Willem Barents, nizozemski raziskovalec in pomorščak, * 1550, Terschelling, † 20. junij 1597, Nova Zemlja.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Willem Barents
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Zgodnji zemljevidi sveta in Worms