Kazalo
98 odnosi: Albrecht von Wallenstein, Alfred Döblin, Ana Avstrijska, Armand Jean du Plessis de Richelieu, Augsburški verski mir, Španski imperij, Švedska, Švica, Češka, Baltsko morje, Bertolt Brecht, Bitka na Beli gori, Bitka pri Breitenfeldu, Bitka pri Breitenfeldu (1631), Brandenburg (volilna kneževina), Cezar (naslov), Danska, Deželni stanovi, Defenestracija, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand II. Habsburški, Ferdinand III. Habsburški, Fevdalizem, Filip III. Španski, Filip IV. Španski, Francija, Francosko kraljestvo, Friderik V. Pfalški, Friedrich Schiller, Gdansk, Giulio Raimondo Mazzarino, Gustav II. Adolf, Haag, Habsburžani, Hamburg, Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen, Heidelberg, Hessen, Husiti, Isaac Manasses de Pas, Marquis de Feuquieres, Ivan Tavčar, Jakob I. Angleški, Johann T’Serclaes, grof Tilly, Južna Nizozemska, Kalvinizem, Karel I. Angleški, Karel X. Gustav Švedski, Katoliška liga (1609), Katolištvo, Köln, ... Razširi indeks (48 več) »
- Kneževina Transilvanija
- Konflikti v 17. stoletju
- Vojne Francije
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Tridesetletna vojna in Albrecht von Wallenstein
Alfred Döblin
Alfred Bruno Döblin, nemški zdravnik in družbenokritični pisatelj, * 10. avgust 1878, Stettin, † 26. junij 1957, Emmendingen.
Poglej Tridesetletna vojna in Alfred Döblin
Ana Avstrijska
Ana Avstrijska (Ana Marija Mavricija), španska princesa in kasneje francoska kraljica, * 22. september 1601, Valladolid v Španiji, † 20. januar 1666, Pariz.
Poglej Tridesetletna vojna in Ana Avstrijska
Armand Jean du Plessis de Richelieu
Grb družine Richelieu Armand Jean du Plessis de Richelieu de Richelieu, francoski duhovnik, kardinal, vojvoda in politik, * 10. september 1585, grad Richelieu, Departma Indre-et-Loire, † 4. december 1642.
Poglej Tridesetletna vojna in Armand Jean du Plessis de Richelieu
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Poglej Tridesetletna vojna in Augsburški verski mir
Španski imperij
Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.
Poglej Tridesetletna vojna in Španski imperij
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Tridesetletna vojna in Švedska
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Tridesetletna vojna in Švica
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Tridesetletna vojna in Češka
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Tridesetletna vojna in Baltsko morje
Bertolt Brecht
Bertolt Brecht, nemški dramatik, * 10. februar 1898, Augsburg, Nemško cesarstvo, † 14. avgust 1956, Berlin, Nemška demokratična republika.
Poglej Tridesetletna vojna in Bertolt Brecht
Bitka na Beli gori
Bitka na Beli gori, kot jo je upodobil Peter Snayers (v 1630. letih) Bitka na Beli gori (češko: Bitva na Bílé hoře, 8. november 1620) je bila prva bitka v Tridesetletni vojni.
Poglej Tridesetletna vojna in Bitka na Beli gori
Bitka pri Breitenfeldu
Bitka pri Breitenfeldu je ime več bitk.
Poglej Tridesetletna vojna in Bitka pri Breitenfeldu
Bitka pri Breitenfeldu (1631)
Bitka pri Breitenfeldu je potekala 17. septembra 1631 med katoliško (cesarsko) in protestantsko (švedsko-saško) armado.
Poglej Tridesetletna vojna in Bitka pri Breitenfeldu (1631)
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Tridesetletna vojna in Brandenburg (volilna kneževina)
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Tridesetletna vojna in Cezar (naslov)
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Tridesetletna vojna in Danska
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Tridesetletna vojna in Deželni stanovi
Defenestracija
Praška defenestracija (1618) Defenestracija je dejanje metanja skozi oz.
Poglej Tridesetletna vojna in Defenestracija
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Tridesetletna vojna in Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Tridesetletna vojna in Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand III. Habsburški
Ferdinand III.
Poglej Tridesetletna vojna in Ferdinand III. Habsburški
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Tridesetletna vojna in Fevdalizem
Filip III. Španski
Filip III.
Poglej Tridesetletna vojna in Filip III. Španski
Filip IV. Španski
Filip IV.
Poglej Tridesetletna vojna in Filip IV. Španski
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Tridesetletna vojna in Francija
Francosko kraljestvo
Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.
Poglej Tridesetletna vojna in Francosko kraljestvo
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Tridesetletna vojna in Friderik V. Pfalški
Friedrich Schiller
Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.
Poglej Tridesetletna vojna in Friedrich Schiller
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Tridesetletna vojna in Gdansk
Giulio Raimondo Mazzarino
Giulio Raimondo Mazzarino, tudi Jules Mazarin, francoski kardinal in državnik italijanskega rodu, * 14. julij 1602, Pescina, Neapeljsko kraljestvo, † 9. marec 1661, Vincennes, Francija.
Poglej Tridesetletna vojna in Giulio Raimondo Mazzarino
Gustav II. Adolf
Gustav II.
Poglej Tridesetletna vojna in Gustav II. Adolf
Haag
247x247_pik Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija.
Poglej Tridesetletna vojna in Haag
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Tridesetletna vojna in Habsburžani
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Tridesetletna vojna in Hamburg
Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen
Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen, nemški pesnik in pisatelj, * ~ 1622, Gelnhausen, † 17. avgust 1676, Renchen.
Poglej Tridesetletna vojna in Hans Jakob Christoffel von Grimmelshausen
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Tridesetletna vojna in Heidelberg
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Poglej Tridesetletna vojna in Hessen
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Poglej Tridesetletna vojna in Husiti
Isaac Manasses de Pas, Marquis de Feuquieres
Isaac Manasses de Pas, Marquis de Feuquieres, francoski general in veleposlanik, * 1590, † 1640.
Poglej Tridesetletna vojna in Isaac Manasses de Pas, Marquis de Feuquieres
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Poglej Tridesetletna vojna in Ivan Tavčar
Jakob I. Angleški
Jakob, kralj Anglije kot Jakob I. in kralj Škotske kot Jakob VI., * 19. junij, 1566, † 27. marec, 1625 Jakob je bil sin kraljice Marije Škotske in Henrika Stuarta, lorda Darnleya ter prapravnuk irskega lorda in angleškega kralja Henrika VII., zato je kasneje nasledil vse tri prestole - Angleškega, Irskega in Škotskega.
Poglej Tridesetletna vojna in Jakob I. Angleški
Johann T’Serclaes, grof Tilly
Münchnu Tillyjev kip v Altöttingu Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju ''grof Tilly'' na portretu Nicolaasa van der Horsta Johann T'Serclaes, grof Tilly, generalfeldmaršal, * februar 1559, grad Tilly v vojvodini Brabant, † 30. april 1632, Ingolstadt, v tridesetletni vojni poveljnik vojske katoliške lige.
Poglej Tridesetletna vojna in Johann T’Serclaes, grof Tilly
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Tridesetletna vojna in Južna Nizozemska
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Tridesetletna vojna in Kalvinizem
Karel I. Angleški
Karel I., monarh treh kraljestev Angleške, Škotske in Irske, * 19. november 1600, palača Dunfermline, Dunfermline, Škotska, † 30. januar 1649, palača Whitehall, London, Anglija.
Poglej Tridesetletna vojna in Karel I. Angleški
Karel X. Gustav Švedski
Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.
Poglej Tridesetletna vojna in Karel X. Gustav Švedski
Katoliška liga (1609)
Katoliška liga je bila ustanovljena leta 1609 kot vojaška zveza katoliških vladavin Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Tridesetletna vojna in Katoliška liga (1609)
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Tridesetletna vojna in Katolištvo
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Tridesetletna vojna in Köln
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Tridesetletna vojna in Knez
Kristijan IV. Danski
Kristijan IV., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 12. april 1577, Hillerød, † 28. februar 1648, Kopenhagen.
Poglej Tridesetletna vojna in Kristijan IV. Danski
Kristina Švedska Katoliška
Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.
Poglej Tridesetletna vojna in Kristina Švedska Katoliška
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Tridesetletna vojna in Lübeck
Lech (reka)
Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).
Poglej Tridesetletna vojna in Lech (reka)
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Tridesetletna vojna in Leipzig
Ludvik II. Condéjski
Louis II., princ Condéjski, francoski plemič in general iz stranske veje francoske vladarske rodbine Bourbonov, * 8. september 1621, Pariz, † 11. november 1686, Fontainebleau.
Poglej Tridesetletna vojna in Ludvik II. Condéjski
Ludvik XIII. Francoski
Ludvik XIII., kralj Francije in Navarre, * 27. september 1601, Fontainebleau, † 14. maj 1643, Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Tridesetletna vojna in Ludvik XIII. Francoski
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Tridesetletna vojna in Luteranstvo
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Tridesetletna vojna in Magdeburg
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Tridesetletna vojna in Mainz
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Tridesetletna vojna in Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan II. Habsburški
Maksimilijan II.
Poglej Tridesetletna vojna in Maksimilijan II. Habsburški
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Tridesetletna vojna in Mantova
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Poglej Tridesetletna vojna in Matija Habsburški
Münster
za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.
Poglej Tridesetletna vojna in Münster
Modena
Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.
Poglej Tridesetletna vojna in Modena
Nassau
Nassau je lahko.
Poglej Tridesetletna vojna in Nassau
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Tridesetletna vojna in Nürnberg
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Tridesetletna vojna in Nemčija
Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska osamosvojitvena vojna ali osemdesetletna vojna (1568 - 1648) med Španijo in nizozemskimi provincami oziroma Republiko Nizozemsko je potekala v dveh delih z vmesnim dvanajstletnim premirjem (1609 - 1621).
Poglej Tridesetletna vojna in Nizozemska osamosvojitvena vojna
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Tridesetletna vojna in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Tridesetletna vojna in Osmansko cesarstvo
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Poglej Tridesetletna vojna in Osnabrück
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Tridesetletna vojna in Palatinat
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Tridesetletna vojna in Parma
Praška defenestracija
Praška defenestracija (Pražská defenestrace, Prager Fenstersturz) je naziv za dva dogodka iz češke zgodovine, ko je ljudstvo dobesedno pometalo predstavnike oblasti skozi okna, čeprav je z izrazom Praška defenestracija običajno mišljena druga praška defenestracija.
Poglej Tridesetletna vojna in Praška defenestracija
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Tridesetletna vojna in Protestantizem
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Tridesetletna vojna in Republika Nizozemska
Restitucijski edikt
Restitucijski edikt je odlok cesarja Ferdinanda II. z dne 6.
Poglej Tridesetletna vojna in Restitucijski edikt
Rostock
Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.
Poglej Tridesetletna vojna in Rostock
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Tridesetletna vojna in Rudolf II. Habsburški
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Tridesetletna vojna in Rusko carstvo
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Tridesetletna vojna in Saška (volilna kneževina)
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Tridesetletna vojna in Savoja
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Tridesetletna vojna in Schleswig-Holstein
Seznam vojn
Seznam vojn.
Poglej Tridesetletna vojna in Seznam vojn
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Tridesetletna vojna in Sigismund III. Poljski
Spodnja Saška
Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.
Poglej Tridesetletna vojna in Spodnja Saška
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Tridesetletna vojna in Srednja Evropa
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Tridesetletna vojna in Sveto rimsko cesarstvo
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Tridesetletna vojna in Ulm
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Tridesetletna vojna in Vestfalski mir
Visoška kronika
Visoška kronika je zgodovinski roman, ki ga je Ivan Tavčar objavil leta 1919 v dvanajstih nadaljevanjih v Ljubljanskem zvonu.
Poglej Tridesetletna vojna in Visoška kronika
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Tridesetletna vojna in Vojvodina Bavarska
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Tridesetletna vojna in Volilni knez
Zaporoška Seč
Zgodovinska karta ukrajinskega Kozaškega hetmanata in ozemlja Zaporoških kozakov v Ruskem carstvu (1751) Zaporoška Seč (ukrajinsko Запорозька Січ, Zaporoz'ka Sič, poljsko Sicz Zaporoska, rusko Запорожская Сечь, Zaporožskaja Seč) je bila od 16.
Poglej Tridesetletna vojna in Zaporoška Seč
1631
1631 (MDCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Tridesetletna vojna in 1631
Glej tudi
Kneževina Transilvanija
Konflikti v 17. stoletju
Vojne Francije
Prav tako znan kot 30-letna vojna.