Kazalo
142 odnosi: Absolvent, Anatomija, Arabci, Arhiv, Aristotel, Avicenna, Benediktinci, Besedilo, Bologna, Cerkev (zgradba), Cerkveni red, Cezar (naslov), Citiranje, Davek, Diagnoza, Diploma, Dvor, Evropa, Fakulteta, Farmakologija, Farmakopeja, Filozofija, Francija, Francozi, Friderik II. Hohenstaufen, Goba, Gospodarstvo, Grki, Herbarij, Higiena, Hipokrat, Hostija, Ibn Rušd, Italija, Italijanščina, Izpit, Judje, Kirurgija, Klasika, Klavdij Galen, Knjižnica, Knjiga, Kralj, Krvna žila, Kultura, Latinščina, Ledvica, Legenda, Leposlovje, Licej, ... Razširi indeks (92 več) »
Absolvent
Absolvênt je študent, ki je končal študij na univerzi, ni pa še opravil vseh izpitov ali izdelal diplomskega dela.
Poglej Salernska šola zdravstva in Absolvent
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Salernska šola zdravstva in Anatomija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Salernska šola zdravstva in Arabci
Arhiv
Arhív (grško arcehion, latinsko archivum) lahko označuje.
Poglej Salernska šola zdravstva in Arhiv
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Salernska šola zdravstva in Aristotel
Avicenna
Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.
Poglej Salernska šola zdravstva in Avicenna
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Salernska šola zdravstva in Benediktinci
Besedilo
Besedilo je po slovarja slovenskega knjižnega jezika z določenimi besedami izražena misel, vendar vsako besedno sporočilo še ni besedilo.
Poglej Salernska šola zdravstva in Besedilo
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Salernska šola zdravstva in Bologna
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Salernska šola zdravstva in Cerkev (zgradba)
Cerkveni red
Cerkveni ali meniški red je ustanova posvečenega življenja, ki deluje pod okriljem katoliške Cerkve.
Poglej Salernska šola zdravstva in Cerkveni red
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Salernska šola zdravstva in Cezar (naslov)
Citiranje
Citiranje je znanstvena metoda, ki kaže na vire znanstvenih izjav.
Poglej Salernska šola zdravstva in Citiranje
Davek
Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).
Poglej Salernska šola zdravstva in Davek
Diagnoza
Diagnoza pomeni v medicini prepoznavanje in poimenovanje bolezni.
Poglej Salernska šola zdravstva in Diagnoza
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Salernska šola zdravstva in Diploma
Dvor
Dvor palače Pitti, Firence Dvor glavne stavbe Münchenške pozavarovalnice, München Dvor (lat. curtis, nemško hof, angl. court ali courtyard) je razkošno bivališče vladarja, članov njegove družine in sodelavcev.
Poglej Salernska šola zdravstva in Dvor
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Salernska šola zdravstva in Evropa
Fakulteta
Fakulteta je šolska ustanova, ki izvaja višje in/ali visokošolski program samostojno oz.
Poglej Salernska šola zdravstva in Fakulteta
Farmakologija
Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.
Poglej Salernska šola zdravstva in Farmakologija
Farmakopeja
Farmakopeja je knjiga, ki vsebuje zbir farmacevtskih predpisov o izdelavi, kakovosti, istovetnosti, preskušanju, shranjevanju, izdaji in označevanju zdravil oziroma farmacevtskih substanc, ki se uporabljajo pri pripravi končnega farmacevtskega izdelka.
Poglej Salernska šola zdravstva in Farmakopeja
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Salernska šola zdravstva in Filozofija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Salernska šola zdravstva in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Salernska šola zdravstva in Francozi
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Salernska šola zdravstva in Friderik II. Hohenstaufen
Goba
Različne vrste užitnih gob Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.
Poglej Salernska šola zdravstva in Goba
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Salernska šola zdravstva in Gospodarstvo
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Salernska šola zdravstva in Grki
Herbarij
''Vitellaria paradoxa'', primer rastline v herbariju. Sušilna peč za herbarijske rastline. Herbarij (iz latinščine herba.
Poglej Salernska šola zdravstva in Herbarij
Higiena
Umivanje rok je eden najosnovnejših higienskih ukrepov Higiéna (grško - biti zdrav, - zdrav) je ena od osnovnih življenjskih aktivnosti.
Poglej Salernska šola zdravstva in Higiena
Hipokrat
Hipókrat s Kósa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št., egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št., Larisa, Tesalija, Grčija.
Poglej Salernska šola zdravstva in Hipokrat
Hostija
Večja (duhovnikova) in male hostije Hostija (pomeni žrtev oziroma bogovom žrtvovana žival), sveto rešnje telo ali najsvetejši zakrament, krajše najsvetejše, je tanek okrogel kruh iz nekvašenega testa.
Poglej Salernska šola zdravstva in Hostija
Ibn Rušd
Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Rušd ali Averroës, andaluzijsko-arabski filozof, logik, znanstvenik in zdravnik, komentator Aristotela * 1126 (leto hidžre 520), Kordoba, Španija, † 10. december 1198, Maroko.
Poglej Salernska šola zdravstva in Ibn Rušd
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Salernska šola zdravstva in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Salernska šola zdravstva in Italijanščina
Izpit
Izpit je preizkus znanja, ki je lahko v različnih oblikah (pisni, ustni, praktični,...). Na fakulteti se lahko opravi s pomočjo kolokvijev.
Poglej Salernska šola zdravstva in Izpit
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Salernska šola zdravstva in Judje
Kirurgija
Kirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z operativnim zdravljenjem bolezni in poškodb.
Poglej Salernska šola zdravstva in Kirurgija
Klasika
Klasika je zgodovinska doba, ki je postavila temelje današnje kulture.
Poglej Salernska šola zdravstva in Klasika
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Poglej Salernska šola zdravstva in Klavdij Galen
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Salernska šola zdravstva in Knjižnica
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Salernska šola zdravstva in Knjiga
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Salernska šola zdravstva in Kralj
Krvna žila
Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.
Poglej Salernska šola zdravstva in Krvna žila
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Salernska šola zdravstva in Kultura
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Salernska šola zdravstva in Latinščina
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Salernska šola zdravstva in Ledvica
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Salernska šola zdravstva in Legenda
Leposlovje
Leposlóvje (besédna umétnost ali beletrístika) so tista književna dela, ki uresničujejo umetniški namen.
Poglej Salernska šola zdravstva in Leposlovje
Licej
Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.
Poglej Salernska šola zdravstva in Licej
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Salernska šola zdravstva in List
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Salernska šola zdravstva in Logika
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Salernska šola zdravstva in Medicina
Mejnik
Mejnik ali mejni kamen je robusten fizični označevalec, navadno kamen, ki označuje črto, ki ločuje, razmejuje zemljišča ali države ali označuje spremembo meje, zlasti spremembo smeri meje.
Poglej Salernska šola zdravstva in Mejnik
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Salernska šola zdravstva in Menih
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Salernska šola zdravstva in Mesto
Montpellier
Montpellier (francosko:; okcitansko Montpelhièr) je mesto ob južni obali Francije ob Sredozemskem morju.
Poglej Salernska šola zdravstva in Montpellier
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Salernska šola zdravstva in Morje
Narod
Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.
Poglej Salernska šola zdravstva in Narod
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Salernska šola zdravstva in Neapelj
Nos
Nos je organ, s katerim dihamo, ovohavamo.
Poglej Salernska šola zdravstva in Nos
Obdukcija
Enrique Simonet: ''La autopsia'' (1890) Obdukcija ali avtopsija, tudi nekropsija, je postopek pregleda trupla z raztelešenjem, namenjen ugotavljanju vzroka smrti in ostalih patoloških sprememb telesa pokojnika.
Poglej Salernska šola zdravstva in Obdukcija
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Salernska šola zdravstva in Obok
Okus
Okús je vrsta in rezultat neposredne kemorecepcije in je eden od petih tradicionalnih čutov.
Poglej Salernska šola zdravstva in Okus
Operacija (medicina)
Operácija je v medicini zdravniški poseg z namenom odstraniti oboleli ali poškodovani del telesa ali tujek ali vzpostaviti normalno delovanje dela telesa.
Poglej Salernska šola zdravstva in Operacija (medicina)
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Salernska šola zdravstva in Padova
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Salernska šola zdravstva in Papež
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Salernska šola zdravstva in Pariz
Parmenid
Parménid ali Parménides (starogrško), starogrški filozof, * okoli 540 pr. n. št., Eleja, danes Velija, južna Italija, † 470 pr. n. št..
Poglej Salernska šola zdravstva in Parmenid
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Salernska šola zdravstva in Pesnik
Ploha
kumulusni oblak Ploha, so izdatne, vendar kratkotrajne padavine, in nastanejo predvsem tedaj, ko se ustvari mogočen kumulonimbus, včasih a redkeje kumulus.
Poglej Salernska šola zdravstva in Ploha
Poklic
Poklic je pojem, ki pomeni institucionalizirano sposobnost za opravljanje dejavnosti, za katero smo izučeni, vzgojeni oziroma izobraženi.
Poglej Salernska šola zdravstva in Poklic
Praksa
Praksa (gr. πράξις, praxis.
Poglej Salernska šola zdravstva in Praksa
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Salernska šola zdravstva in Pravo
Predstojnik
Predstojnik, tisti ki ima višji, vodilni položaj v ustanovi, inštitutu, šoli, zavodu, javni upravi.
Poglej Salernska šola zdravstva in Predstojnik
Primarij
Primarij (latinsko prīmārīus), je prevzeta beseda, ki navadno pomeni prvi, glavni, vodilni oddelčni zdravnik v bolnici.
Poglej Salernska šola zdravstva in Primarij
Princ
Princ je naziv, ki ga nosijo nevladajoči člani nekaterih cesarskih, kraljevskih, velikovojvodskih in vojvodskih rodbin, vladajoči in nevladajoči člani nekaterih knežjih dinastij (npr. knez Albertt II.) ali pa člani nekaterih knežjih družin, ki nikoli niso vladale (npr. princ de Rohan).
Poglej Salernska šola zdravstva in Princ
Pripravništvo
Pripravništvo je usmerjena, načrtovana in stalna skrb za organizirano vpeljevanje in usposabljanje mladih šolanih kadrov v delo, za načrtno izpopolnjevanje in prilagajanje izobrazbene strukture zaposlenih zahtevanim pogojem dela, poslovanja in gospodarjenja.
Poglej Salernska šola zdravstva in Pripravništvo
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Poglej Salernska šola zdravstva in Pristanišče
Prognoza
Prognoza (grško, πρóγνωσις - »predvidevanje«) pomeni predvidevanje poteka, izida bolezni, oziroma operacije.
Poglej Salernska šola zdravstva in Prognoza
Promet
Promèt je prevoz oseb, tovora in informacij na določeni razdalji oziroma razmestitev potnikov, tovora, sporočil, denarnih nakazil in drugih podatkov med kraji.
Poglej Salernska šola zdravstva in Promet
Psihoaktivna droga
Različne psihoaktivne droge Psihoaktivne droge ali psihoaktivne substance (pogovorno mamila ali droge) so snovi, ki primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo delovanje možganov, spremenijo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje.
Poglej Salernska šola zdravstva in Psihoaktivna droga
Regimen Salernske šole zdravstva
Regimen Sanitatis Salernitanum je srednjeveški regimen ali spisek naukov in nasvetov za ohranitev zdravja, ki so ga napisali zdravniki Salernske šole zdravstva med desetim in trinajstim stoletjem.
Poglej Salernska šola zdravstva in Regimen Salernske šole zdravstva
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Salernska šola zdravstva in Religija
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Salernska šola zdravstva in Rimskokatoliška cerkev
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Salernska šola zdravstva in Romanje
Salerno
Salerno (italijansko Salerno, salernsko Salierne) je starodavno mesto in občina z okoli 133.000 prebivalci v Kampaniji v jugozahodni Italiji (drugo največje mesto za Neapljem v tej regiji) in glavno mesto province z enakim imenom.
Poglej Salernska šola zdravstva in Salerno
Salers
Salers Salers (okcitansko Salèrn) je naselje in občina v osrednjem francoskem departmaju Cantal regije Auvergne.
Poglej Salernska šola zdravstva in Salers
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Salernska šola zdravstva in Samostan
Socialno delo
Sociálno délo je v praksi utemeljen poklic in akademska disciplina, ki se ukvarja s široko paleto ljudi, z otroki, mladimi, starimi, brezdomci, nezaposlenimi, reveži in drugimi, ki doživljajo različne socialne, duševne, ekonomske, zdravstvene in druge stiske.
Poglej Salernska šola zdravstva in Socialno delo
Solata
Zelena solata s tuno Solata je ena od več različnih jedi, vključno z zelenjavnimi solatami, solato z testeninami, stročnicami, jajci ali zrni, mešanimi solatami, ki vsebujejo meso, perutnino, morske sadeže ali sadne solate.
Poglej Salernska šola zdravstva in Solata
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Salernska šola zdravstva in Srednji vek
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Salernska šola zdravstva in Sredozemlje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Salernska šola zdravstva in Starorimska civilizacija
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Salernska šola zdravstva in Stoletje
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Salernska šola zdravstva in Svila
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Poglej Salernska šola zdravstva in Tehnika
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Poglej Salernska šola zdravstva in Teorija
Tradicija
Tradicija je (iz lat. trodare.
Poglej Salernska šola zdravstva in Tradicija
Učitelj
Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.
Poglej Salernska šola zdravstva in Učitelj
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Salernska šola zdravstva in Univerza
Uspavalna goba
Uspavalna goba ali narkozna gobica (latinsko: spongia somnifera ali spongia sodurifera, prim. še confectio soporifera) je bilo srednjeveško sredstvo za doseganje splošne anestezije.
Poglej Salernska šola zdravstva in Uspavalna goba
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Poglej Salernska šola zdravstva in Usta
Ustanova
Ustanova ali institucija je družbena struktura, ki postavlja pravila za vedenje večje skupine ljudi.
Poglej Salernska šola zdravstva in Ustanova
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Salernska šola zdravstva in Ustava
Vaja
Vaja je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Mátészalkai Županije Szabolcs-Szatmár-Bereg.
Poglej Salernska šola zdravstva in Vaja
Verdun
Verdun je ime več krajev v Franciji in Sloveniji: Verdun je krajevno ime v Sloveniji in Franciji.
Poglej Salernska šola zdravstva in Verdun
Verz
Vêrz, stíh ali pésniška vrstíca je ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota pesniškega besedila.
Poglej Salernska šola zdravstva in Verz
Vodovod
Vrhniki iz leta 1904 Vodovòd je splet cevi in cistern, ki dovaja in odvaja vodo.
Poglej Salernska šola zdravstva in Vodovod
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Poglej Salernska šola zdravstva in Zakon
Zdravilo
Zdravila v različnih oblikah thumb Zdravilo je pripravek, ki se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni oziroma je namenjen za učinkovanje na zgradbo telesa ali njegovo delovanje.
Poglej Salernska šola zdravstva in Zdravilo
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Poglej Salernska šola zdravstva in Zdravnik
Zdravstveno varstvo
Zdrávstveno várstvo je sistem družbenih, skupinskih in osebnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje bolezni, njeno pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo obolelih in poškodovanih.
Poglej Salernska šola zdravstva in Zdravstveno varstvo
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Salernska šola zdravstva in Zgodovina
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Salernska šola zdravstva in Zgodovinar
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Salernska šola zdravstva in Znanost
Znanstvenik
Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.
Poglej Salernska šola zdravstva in Znanstvenik
Zob
Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.
Poglej Salernska šola zdravstva in Zob
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Salernska šola zdravstva in Zrak
10. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.
Poglej Salernska šola zdravstva in 10. stoletje
11. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 8. stoletje | 9. stoletje | 10. stoletje | 11.
Poglej Salernska šola zdravstva in 11. stoletje
12. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 9. stoletje | 10. stoletje | 11. stoletje | 12.
Poglej Salernska šola zdravstva in 12. stoletje
1224
1224 (MCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Salernska šola zdravstva in 1224
1231
1231 (MCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Salernska šola zdravstva in 1231
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Salernska šola zdravstva in 13. stoletje
1359
1359 (MCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Salernska šola zdravstva in 1359
1480
1480 (MCDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Salernska šola zdravstva in 1480
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Salernska šola zdravstva in 15. stoletje
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Salernska šola zdravstva in 16. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Salernska šola zdravstva in 18. stoletje
1811
1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Salernska šola zdravstva in 1811
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Salernska šola zdravstva in 19. stoletje
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Salernska šola zdravstva in 2001
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Salernska šola zdravstva in 2005
5. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6. stoletje pr. n. št. | 5.
Poglej Salernska šola zdravstva in 5. stoletje pr. n. št.
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Poglej Salernska šola zdravstva in 6. stoletje
8. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.
Poglej Salernska šola zdravstva in 8. stoletje
820
820 (DCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Salernska šola zdravstva in 820
865
865 (DCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Salernska šola zdravstva in 865
874
874 (DCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Salernska šola zdravstva in 874
9. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.
Poglej Salernska šola zdravstva in 9. stoletje
986
986 (CMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Salernska šola zdravstva in 986