Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Pavol Jozef Šafárik

Index Pavol Jozef Šafárik

Pavol Jozef Šafárik (češ. Pavel Josef Šafařík), slovaško-češki filolog, pesnik, slavist, literarni zgodovinar, zgodovinar in etnograf, * 13. maj 1795, Kobeliarovo, † 26. junij 1861, Praga.

Kazalo

  1. 61 odnosi: Anton Martin Slomšek, Anton Murko, Anton Tomaž Linhart, Beneška Slovenija, Bratislava, Doktorat, Duhovnik, Etnografija, Etnologija, Evangeličanska Cerkev, Filologija, Filozofija, Fizika, Franc Miklošič, Franc Serafin Metelko, Friedrich Schiller, Glagolica, Grščina, Hanka, Hebrejščina, Janez Vajkard Valvasor, Jernej Kopitar, Josef Dobrovský, Leipzig, Levoča, Literarni zgodovinar, Logika, Madžarska, Matematika, Matija Čop, Narodna knjižnica Češke republike, Nemčija, Novi Sad, Pesnik, Peter Dajnko, Poetika, Praga, Protestantizem, Retorika, Rezija, Ruščina, Skladnja, Slavistika, Slovaščina, Slovaška, Slovaki, Slovanski jeziki, Srbščina, Srbija, Stanko Vraz, ... Razširi indeks (11 več) »

Anton Martin Slomšek

Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Anton Martin Slomšek

Anton Murko

Anton Murko, slovenski slovničar in leksikograf, * 8. junij 1809, Spodnja Voličina, † 31. december 1871, Spodnje Hoče.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Anton Murko

Anton Tomaž Linhart

Do leta 2010 edina znana upodobitev Linharta, objavljena v pesniškem zborniku ''Blumen aus Krain'' ''(Cvetje s Kranjskega)'', izdelal graški bakrorezec Johann Veit Kauperz Radovljici ID.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Anton Tomaž Linhart

Beneška Slovenija

Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Beneška Slovenija

Bratislava

Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Bratislava

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Doktorat

Duhovnik

Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Duhovnik

Etnografija

Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Etnografija

Etnologija

Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Etnologija

Evangeličanska Cerkev

Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Evangeličanska Cerkev

Filologija

Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Filologija

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Filozofija

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Fizika

Franc Miklošič

Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Franc Miklošič

Franc Serafin Metelko

Franc Serafin Metelko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, slovničar, pisec in prevajalec šolskih in nabožnih knjig, * 14. julij 1789, Škocjan pri Mokronogu, Slovenija, † 27. december 1860, Ljubljana, Slovenija.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Franc Serafin Metelko

Friedrich Schiller

Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Friedrich Schiller

Glagolica

Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Glagolica

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Grščina

Hanka

Hanka je žensko osebno ime.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Hanka

Hebrejščina

Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Hebrejščina

Janez Vajkard Valvasor

Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Janez Vajkard Valvasor

Jernej Kopitar

link.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Jernej Kopitar

Josef Dobrovský

Josef Dobrovský, češki bogoslovec, jezikoslovec in slavist, utemeljitelj slavistike, * 17. avgust 1753, Gyarmaty, Madžarska, † 6. januar 1829, Brno, Češka.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Josef Dobrovský

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Leipzig

Levoča

Levoča (Lőcse; rusinsko Левоча) je mesto v severovzhodnem delu Slovaške, 26 kilometrov vzhodno od Poprada, približno 50 km zahodno od Prešova in 13 km severno od Spišske Nove Vesi.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Levoča

Literarni zgodovinar

Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Literarni zgodovinar

Logika

Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Logika

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Madžarska

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Matematika

Matija Čop

Matija Čop, slovenski jezikoslovec, literarni zgodovinar in književni kritik, * 26. januar 1797, Žirovnica, † 6. julij 1835, Sava pri Tomačevem.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Matija Čop

Narodna knjižnica Češke republike

Narodna knjižnica Češke republike (kratica NK ČR) je osrednja češka knjižnica, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kulturo Češke republike in domuje v zgodovinskem poslopju Klementinum v starem jedru Prage, polovico zbirke pa zaradi prostorske stiske hranijo v pomožnih objektih v praškem predelu Hostivař.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Narodna knjižnica Češke republike

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Nemčija

Novi Sad

Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Novi Sad

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Pesnik

Peter Dajnko

Peter Dajnko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, čebelar, pisatelj in jezikoslovec, * 23. april 1787, Črešnjevci; † 22. februar 1873, Velika Nedelja.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Peter Dajnko

Poetika

Poetika je lahko.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Poetika

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Praga

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Protestantizem

Retorika

Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Retorika

Rezija

Rezija (rezijansko Rozajanska dulḯna, italijansko Resia, furlansko Resie, beneško Rèxia) je alpska dolina v severovzhodni Italiji.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Rezija

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Ruščina

Skladnja

Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Skladnja

Slavistika

Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Slavistika

Slovaščina

Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Slovaščina

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Slovaška

Slovaki

Slováki (slovaško Slováci) so zahodnoslovanska etnična skupina, ki večinoma naseljuje območje Slovaške, njen materni jezik pa je slovaščina.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Slovaki

Slovanski jeziki

Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Slovanski jeziki

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Srbščina

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Srbija

Stanko Vraz

Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Stanko Vraz

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Teologija

Univerza Friedricha Schillerja v Jeni

Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni

Urban Jarnik

Urban Jarnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec, * 11. maj 1784, Potok v Ziljski dolini, † 11. junij 1844, Možberk ob Vrbskem jezeru.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Urban Jarnik

Valentin Stanič

Valentin Stanič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec, * 12. februar 1774, Bodrež, † 29. april 1847, Gorica.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Valentin Stanič

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Vzhodna pravoslavna cerkev

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Zgodovina

Zgodovinar

Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in Zgodovinar

13. maj

13.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in 13. maj

1795

1795 (MDCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in 1795

1861

1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in 1861

26. junij

26.

Poglej Pavol Jozef Šafárik in 26. junij

Prav tako znan kot Josef Pavol Šafárik, Pavel Josef Šafařík, Pavel Jozef Šafárik.

, Teologija, Univerza Friedricha Schillerja v Jeni, Urban Jarnik, Valentin Stanič, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zgodovina, Zgodovinar, 13. maj, 1795, 1861, 26. junij.