Kazalo
43 odnosi: Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Analitična teorija števil, Andrej Andrejevič Markov (starejši), Asteroid, Bertrandova domneva, Carl Friedrich Gauss, Celo število, Državna univerza v Moskvi, Elektronika, Integral Čebišova, Kibernetika, Kinematika, Krožna funkcija, Linearna algebra, Luna, Lunini kraterji, Matematična analiza, Matematika, Mehanik, Mehanika, Numerična matematika, Polinomi Čebišova, Pričakovana vrednost, Racionalna funkcija, Realno število, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Slučajna spremenljivka, Srednja vrednost, Standardni odklon, Statistika, Udarni krater, Verjetnost, Vozli Čebišova, Zakon velikih števil, 14. maj, 1821, 1853, 1866, 1894, 26. november.
- Balistiki
- Demidovi nagrajenci
- Tuji člani Kraljeve družbe
Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Analitična teorija števil
Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Asteroid
Bertrandova domneva
Bertrandova domneva ali Bertrandov postulat iz teorije števil, ki jo je leta 1845 postavil Joseph Louis François Bertrand (1822–1900), pravi da za vsako pozitivno celo število n > 3, vedno obstaja vsaj eno takšno praštevilo p med n in 2n-2.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Bertrandova domneva
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Carl Friedrich Gauss
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Celo število
Državna univerza v Moskvi
Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Državna univerza v Moskvi
Elektronika
Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Elektronika
Integral Čebišova
Integrál Čebišova je v matematiki nedoločeni integral, določen kot: Imenuje se po Pafnutiju Lvoviču Čebišovu.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Integral Čebišova
Kibernetika
Kibernetika je nova multidisciplinarna znanost ("New Science"), ki se ukvarja s funkcioniranjem živih in tehničnih sistemov ter sociotehničnih in družbenih sistemov.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Kibernetika
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Kinematika
Krožna funkcija
Króžne fúnkcije (tudi ciklométrične fúnkcije) so inverzi trigonometrijskih funkcij.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Krožna funkcija
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Linearna algebra
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Lunini kraterji
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Matematična analiza
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Matematika
Mehanik
Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Mehanik
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Mehanika
Numerična matematika
Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Numerična matematika
Polinomi Čebišova
Polinómi Čebišova (tudi polinomi Čebiševa) so v matematiki zaporedje ortogonalnih polinomov, ki so povezani z de Moivreovo formulo in jih lahko preprosto določimo rekurzivno kot na primer Fibonaccijeva ali Lucasova števila.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Polinomi Čebišova
Pričakovana vrednost
Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Pričakovana vrednost
Racionalna funkcija
Rácionalna fúnkcija je v matematiki funkcija v obliki ulomka, ki ima v števcu in imenovalcu polinom.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Racionalna funkcija
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Realno število
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Ruski imperij
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Sankt Peterburg
Slučajna spremenljivka
Slučajna spremenljivka je količina, ki nastopi kot rezultat poskusa (dogodka), kjer je možnih več izidov.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Slučajna spremenljivka
Srednja vrednost
Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Srednja vrednost
Standardni odklon
Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Standardni odklon
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Statistika
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Udarni krater
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Verjetnost
Vozli Čebišova
Vôzli Čebišova (tudi vozli Čebiševa) so v matematiki in numerični analizi ničle polinomov Čebišova.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Vozli Čebišova
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in Zakon velikih števil
14. maj
14.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in 14. maj
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in 1821
1853
1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in 1853
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in 1866
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in 1894
26. november
26.
Poglej Pafnuti Lvovič Čebišov in 26. november
Glej tudi
Balistiki
Demidovi nagrajenci
Tuji člani Kraljeve družbe
Prav tako znan kot Pafnuti Čebišov, Pafnutij Lvovič Čebišev, Čebišov.