Kazalo
43 odnosi: Algebra, Angleščina, Binomska porazdelitev, Bologna, David Hilbert, Diferencialna enačba, Doktorat, Francoščina, Geometrija, Gulag, Hladna vojna, Izrek, Jacques Salomon Hadamard, Kijev, Kravčukove matrike, Matematična analiza, Matematična statistika, Matematični dokaz, Matematika, Matrika, Nacionalizem, Numerična matematika, Ortogonalni polinomi, Polinom, Računalnik, Raketa, Raketni motor, Rusija, Ruski imperij, Sergej Pavlovič Koroljov, Sovjetska zveza, Toronto, Ukrajina, Ukrajinci, Verjetnostni račun, Vladimir Nikolajevič Čelomej, Vohun, Volinska oblast, Zgodovina matematike, 1892, 1942, 27. september, 9. marec.
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Algebra
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Angleščina
Binomska porazdelitev
Binomska porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev n uspešnih izidov zaporednih neodvisnih poskusov, kjer sta možna samo dva izida da in ne.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Binomska porazdelitev
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Bologna
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Poglej Mihajlo Kravčuk in David Hilbert
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Diferencialna enačba
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Doktorat
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Francoščina
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Geometrija
Gulag
Gulag v Molotovsku Gulag (Glavnoje upravlenije ispravitelno-trudovih lagerej - GULag) je beseda s katero označujemo široko razpredeno mrežo delovnih taborišč po vsej nekdanji Sovjetski zvezi.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Gulag
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Hladna vojna
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Izrek
Jacques Salomon Hadamard
Jacques Salomon Hadamard, francoski matematik, * 8. december 1865, Versailles, Francija, † 17. oktober 1963, Pariz, Francija.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Jacques Salomon Hadamard
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Kijev
Kravčukove matrike
Kravčukove matrike so v matematiki matrike, katerih elementi so vrednosti Kravčukovih polinomov v nenegativnih celih točkah.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Kravčukove matrike
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Matematična analiza
Matematična statistika
Matematična statistika je uporaba teorije verjetnosti na področju statistike, v nasprotju z metodami zbiranja statističnih podatkov.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Matematična statistika
Matematični dokaz
language.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Matematika
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Matrika
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Nacionalizem
Numerična matematika
Numerična matemátika ali numerična analiza je matematična disciplina, ki rešuje probleme s področja realnih (redko: kompleksnih) števil.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Numerična matematika
Ortogonalni polinomi
Ortogonálni polinómi v matematiki pomenijo neskončno zaporedje realnih ortogonalnih polinomov samo ene spremenljivke p_,\ p_,\ p_,\ \ldots\,.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Ortogonalni polinomi
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Polinom
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Mihajlo Kravčuk in Računalnik
Raketa
Mednarodno vesoljsko postajo Raketa je leteče telo na raketni pogon, ki je neodvisen od ozračja ali druge atmosfere.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Raketa
Raketni motor
RS-68 raketni motor Viking 5C Raketni motor, lahko tudi samo "Raketa", je tip reaktivnega motorja, ki uporablja shranjeno gorivo in oksidator za potisno silo (reakcijo) - po pravilih 3.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Raketni motor
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Ruski imperij
Sergej Pavlovič Koroljov
Sergej Pavlovič Koroljov, sovjetski raketni inženir in oblikovalec, Žitomir, Volinska gubernija, Ruski imperij (danes Žitomirska oblast, Ukrajina), * 12. januar (30. december 1906, ruski koledar) 1907, † 14. januar 1966, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Mihajlo Kravčuk in Sergej Pavlovič Koroljov
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Sovjetska zveza
Toronto
Satelitski posnetek mesta Toronto (2.732.000 prebivalcev) je glavno mesto province Ontario in je največje mesto v Kanadi.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Toronto
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Ukrajina
Ukrajinci
Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Poglej Mihajlo Kravčuk in Ukrajinci
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Verjetnostni račun
Vladimir Nikolajevič Čelomej
Vladimir Nikolajevič Čelomej (Влади́мир Никола́евич Челоме́й), ukrajinski mehanik in raketni inženir, * 30. junij 1914, † 8. december 1984.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Vladimir Nikolajevič Čelomej
Vohun
Vohún (obveščevalne službe raje uporabljajo izraze tájni agènt, operatívec, tájni sodélavec,...) je oseba, ki se ukvarja s prikritim (tajnim) zbiranjem obveščevalnih podatkov, ki bi koristili njegovi državi oziroma naročniku.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Vohun
Volinska oblast
Volinska oblast je oblast na severozahodu Ukrajine.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Volinska oblast
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Mihajlo Kravčuk in Zgodovina matematike
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Mihajlo Kravčuk in 1892
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Mihajlo Kravčuk in 1942
27. september
27.
Poglej Mihajlo Kravčuk in 27. september
9. marec
9.
Poglej Mihajlo Kravčuk in 9. marec
Prav tako znan kot Mihajlo Pilipovič Kravčuk.