Hitreje kot brskalnik!
61 odnosi: Aerogel, Aluminij, Areometer, Atomsko jedro, Baker, Bazalt, Bela pritlikavka, Bencin, Bron, Cink, Diamant, Etanol, Fizikalna količina, Gostota sile, Gostota zraka, Grafit, Gram, Granit, Homogenost, Idealni plin, Iridij, Izpeljana enota SI, Jeklo, Kilogram, Kositer, Kubični centimeter, Kubični meter, Led, Magnezij, Masa, Meritev, Metil metakrilat, Molarna prostornina, Molska masa, Nevtronska zvezda, Osmij, Paladij, Piknometer, Platina, Polieten, Polivinilklorid, Prostornina, Recipročna vrednost, Ro, Snov, Sonce, Specifična prostornina, Specifična teža, Splošna plinska enačba, Splošna plinska konstanta, ..., Srebro, Svinec, Tantal (razločitev), Telo (fizika), Titan (element), Tlak, Torij, Uran, Voda, Volfram, Zlato. Razširi indeks (11 več) »
Aerogel
opeko podpira kos aerogela, ki tehta le 2 grama. Aerogel je trda snov, podobna gelu, v kateri tekočinsko sestavino zamenja plin.
Novo!!: Gostota in Aerogel · Poglej več »
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Novo!!: Gostota in Aluminij · Poglej več »
Areometer
Areométer ali plaváč (tudi hidrometer) je priprava za merjenje in določanje gostote kapljevin, ki plava v kapljevini in z višino nepotopljenega dela kaže njeno gostoto.
Novo!!: Gostota in Areometer · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Gostota in Atomsko jedro · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Gostota in Baker · Poglej več »
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Novo!!: Gostota in Bazalt · Poglej več »
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Novo!!: Gostota in Bela pritlikavka · Poglej več »
Bencin
Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah.
Novo!!: Gostota in Bencin · Poglej več »
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Novo!!: Gostota in Bron · Poglej več »
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Novo!!: Gostota in Cink · Poglej več »
Diamant
Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).
Novo!!: Gostota in Diamant · Poglej več »
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Novo!!: Gostota in Etanol · Poglej več »
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Novo!!: Gostota in Fizikalna količina · Poglej več »
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Novo!!: Gostota in Gostota sile · Poglej več »
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Novo!!: Gostota in Gostota zraka · Poglej več »
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Novo!!: Gostota in Grafit · Poglej več »
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Novo!!: Gostota in Gram · Poglej več »
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Novo!!: Gostota in Granit · Poglej več »
Homogenost
Homogénost ali istoródnost na splošno pomeni enotnost v sebi.
Novo!!: Gostota in Homogenost · Poglej več »
Idealni plin
Ideálni plín je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule.
Novo!!: Gostota in Idealni plin · Poglej več »
Iridij
Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.
Novo!!: Gostota in Iridij · Poglej več »
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Novo!!: Gostota in Izpeljana enota SI · Poglej več »
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Novo!!: Gostota in Jeklo · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Novo!!: Gostota in Kilogram · Poglej več »
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Novo!!: Gostota in Kositer · Poglej več »
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Novo!!: Gostota in Kubični centimeter · Poglej več »
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Novo!!: Gostota in Kubični meter · Poglej več »
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Novo!!: Gostota in Led · Poglej več »
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Novo!!: Gostota in Magnezij · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Gostota in Masa · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Gostota in Meritev · Poglej več »
Metil metakrilat
Metilmetakrilat ali skrajšano MMA je organska spojina s formulo CH2.
Novo!!: Gostota in Metil metakrilat · Poglej več »
Molarna prostornina
Molárna prostornína ali mólski volúmen (oznaka V_, v_, \overline ali starejše \mathfrak) je prostornina enega mola dane snovi.
Novo!!: Gostota in Molarna prostornina · Poglej več »
Molska masa
Molska masa (M) je masa enega mola snovi.
Novo!!: Gostota in Molska masa · Poglej več »
Nevtronska zvezda
alt.
Novo!!: Gostota in Nevtronska zvezda · Poglej več »
Osmij
Osmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Os in atomsko število 76.
Novo!!: Gostota in Osmij · Poglej več »
Paladij
Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.
Novo!!: Gostota in Paladij · Poglej več »
Piknometer
alt.
Novo!!: Gostota in Piknometer · Poglej več »
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Novo!!: Gostota in Platina · Poglej več »
Polieten
konformaciji stopnice. Polieten (kratica: PE) ali polietilen je najpogostejša plastika.
Novo!!: Gostota in Polieten · Poglej več »
Polivinilklorid
Polivinilklorid (okrajšano PVC), sistematično poli(1-kloroeten), je sintetičen plastični polimer vinil klorida, za polietilenom in polipropilenom tretji najbolj množično proizvajan tip plastike in široko uporabljan v sodobnem svetu kot material za izdelavo številnih uporabnih predmetov.
Novo!!: Gostota in Polivinilklorid · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Gostota in Prostornina · Poglej več »
Recipročna vrednost
Recipróčna vrédnost ali obrátna vrédnost (iz latinščine reciprocus - ki se vrača po isti poti, izmenjajoč) nekega števila x je v matematiki določena kot število, ki da pomnoženo z x natanko 1.
Novo!!: Gostota in Recipročna vrednost · Poglej več »
Ro
Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.
Novo!!: Gostota in Ro · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Gostota in Snov · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Gostota in Sonce · Poglej več »
Specifična prostornina
Specifična prostornína ali specifični volúmen (oznaka v) je fizikalna količina, ki pove koliko prostornine zasede enota mase snovi.
Novo!!: Gostota in Specifična prostornina · Poglej več »
Specifična teža
Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.
Novo!!: Gostota in Specifična teža · Poglej več »
Splošna plinska enačba
idealnega plina Prikazuje odnos med tlakom in prostornino za različne temperature. Splòšna plínska enáčba je termična enačba stanja za idealni plin, izražena s specifično prostornino v\, in specifično plinsko konstanto r\,: s prostornino V\,, ki jo plin zaseda: s (specifično) molsko prostornino V_\,: ali z gostoto \rho\,: Pri tem je p\, tlak plina, m\, masa, M\, molska masa, n\, število molov plina (množina snovi), N.
Novo!!: Gostota in Splošna plinska enačba · Poglej več »
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Novo!!: Gostota in Splošna plinska konstanta · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Gostota in Srebro · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Gostota in Svinec · Poglej več »
Tantal (razločitev)
Tantal je lahko.
Novo!!: Gostota in Tantal (razločitev) · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Gostota in Telo (fizika) · Poglej več »
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Novo!!: Gostota in Titan (element) · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Gostota in Tlak · Poglej več »
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Novo!!: Gostota in Torij · Poglej več »
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Novo!!: Gostota in Uran · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Gostota in Voda · Poglej več »
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Novo!!: Gostota in Volfram · Poglej več »
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Novo!!: Gostota in Zlato · Poglej več »
