Kazalo
50 odnosi: Bernoullijevo število, Bit, Christoffel Jacob Bouwkamp, Desetiški številski sistem, Dirichletova funkcija lambda, Dodekaeder, Enakostranični trikotnik, Enotska krožnica, Enotski ulomek, Gradec, Ikozaeder, Inverzna funkcija, Johannes Kepler, Jupiter, Kocka, Konjunkcija (astronomija), Krožnica, Kvadrat (geometrija), Limita, Limita zaporedja, Mars, Matematična konstanta, Merkur, Mnogokotnik, Naravni logaritem, Oktaeder, Orbitalna perioda, Osončje, Padéjeva aproksimacija, Petkotnik, Planimetrija, Platonsko telo, Polieder, Polmer, Praštevilo, Pravilni mnogokotnik, Programski jezik C, Riemannova funkcija zeta, Saturn, Sedemkotnik, Soda in liha števila, Tetraeder, Tir, Trirazsežni prostor, Včrtana krožnica, Venera, Vsota, Zaporedje, Zemlja, Zodiak.
- Matematične konstante
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Bernoullijevo število
Bit
Bít je osnovna in hkrati najmanjša enota za količino informacije, ki se uporablja v računalništvu in teoriji informacij.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Bit
Christoffel Jacob Bouwkamp
Christoffel Jacob Bouwkamp, nizozemski matematik in fizik, * 26. junij 1915, Hoogkerk, Nizozemska, † 23. februar 2003, Eindhoven, Nizozemska.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Christoffel Jacob Bouwkamp
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Desetiški številski sistem
Dirichletova funkcija lambda
Dirichletova funkcija lambda \lambda(s)\, je v matematiki specialna funkcija definirana kot Dirichletova L-vsota:.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Dirichletova funkcija lambda
Dodekaeder
animacija) Dódekaeder (zelo redko tudi dvanajstérec in dvanajstêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvanajstimi petkotniki.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Dodekaeder
Enakostranični trikotnik
Enakostránični trikótnik je trikotnik, pri katerem so vse tri stranice enako dolge.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Enakostranični trikotnik
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Enotska krožnica
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Enotski ulomek
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Gradec
Ikozaeder
animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Ikozaeder
Inverzna funkcija
Graf inverzne funkcije dobimo tako, da graf prvotne funkcije prezrcalimo čez simetralo lihih kvadrantov (premico ''y''.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Inverzna funkcija
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Johannes Kepler
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Jupiter
Kocka
Kócka, heksaéder, šestérec ali šestêrec je pravilni polieder omejen s šestimi kvadrati.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Kocka
Konjunkcija (astronomija)
Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Konjunkcija (astronomija)
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Krožnica
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Kvadrat (geometrija)
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Limita
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Limita zaporedja
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Mars
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Matematična konstanta
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Merkur
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Mnogokotnik
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Naravni logaritem
Oktaeder
animacija) Óktaeder (redkeje tudi osmérec in osmêrec) je konveksni polieder v splošnem omejen z osmimi mnogokotniki (po navadi trikotniki), ki predstavljajo stranske poloskve.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Oktaeder
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Orbitalna perioda
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Osončje
Padéjeva aproksimacija
Padéjeva aproksimácija.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Padéjeva aproksimacija
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Petkotnik
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Planimetrija
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Platonsko telo
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Polieder
Polmer
Polmér (tudi pólmer) ali rádij je v geometriji polovica premera kroga ali krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Polmer
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Praštevilo
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Pravilni mnogokotnik
Programski jezik C
urejevalniku Gedit Prográmski jêzik C ali kar C (izgovorjava ali po izvirniku) je nizkonivojski imperativni standardizirani računalniški programski jezik tretje generacije (3GL) za splošno rabo.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Programski jezik C
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Riemannova funkcija zeta
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Saturn
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Sedemkotnik
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Soda in liha števila
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Tetraeder
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Tir
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Trirazsežni prostor
Včrtana krožnica
Trikotniku včrtana krožnica Včrtana krožnica je v ravninski geometriji krožnica, ki ima vse stranice danega mnogokotnika za tangente.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Včrtana krožnica
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Venera
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Vsota
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Zaporedje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Zemlja
Zodiak
Slika okroglega zodiaka Zódiak ali živálski króg (zōdiakós kúklos – živalski krog, izpeljano iz: zōdion, kar je pomanjševalnica od: zōon – žival) je namišljen pas na nebu, ki se razširja približno 8° na obe strani Sončeve navidezne poti (ekliptike), in vsebuje navidezne poti Lune in planetov Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra, Saturna, Urana ter Neptuna.
Poglej Kepler-Bouwkampova konstanta in Zodiak