52 odnosi: Aleksander Jakovljevič Hinčin, Algoritem, Andrej Andrejevič Markov (starejši), Andrej Nikolajevič Kolmogorov, Aritmetična sredina, Asimptota, Émile Borel, Bernoullijev poskus, Bernoullijeva enačba, Bernoullijeva porazdelitev, Cauchyjeva porazdelitev, Centralni moment, Daniel Bernoulli, Difuzijski zakon, Eksponentna porazdelitev, Funkcija (matematika), Funkcija verjetnosti, Geometrična porazdelitev, Gerolamo Cardano, Histogram, Igralna kocka, Izrek, Izrek o neskončni opici, Jakob Bernoulli I., Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Limita, Limita zaporedja, Matematični dokaz, Mediana, Metoda Monte Carlo, Neodvisnost (statistika), Normalna porazdelitev, Pafnuti Lvovič Čebišov, Paretova porazdelitev, Pričakovana vrednost, Raztopina, Realno število, Ruleta, Siméon-Denis Poisson, Slučajna spremenljivka, Srednja vrednost, Standardni odklon, Statistika, Tangenta, Tehniška založba Slovenije, Točnost in natančnost, Varianca, Verjetnost, Verjetnostni račun, Vrsta (matematika), ..., Zaporedje, Zbirna funkcija verjetnosti. Razširi indeks (2 več) »
Aleksander Jakovljevič Hinčin
Aleksander Jakovljevič Hinčin, ruski matematik, * 19. julij 1894, vas Kondrovo, Kaluška gubernija (sedaj Kaluška oblast), Ruski imperij (sedaj Rusija), † 18. november 1959, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Zakon velikih števil in Aleksander Jakovljevič Hinčin · Poglej več »
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b''). Podobno, IF A > B, THEN A ← A − B. Proces se zaključi, ko je (vsebina) B enaka 0 in vrne največjega skupnega delitelja iz A. Diagram Ada Lovelace iz "note G", ki je prvi objavljen računalniški algoritem Algoritem je v matematiki in računalništvu končno zaporedje natančno določenih, računalniško izvedljivih navodil, običajno namenjenih reševanju težav ali za izvajanje izračuna.
Novo!!: Zakon velikih števil in Algoritem · Poglej več »
Andrej Andrejevič Markov (starejši)
Andrej Andrejevič Markov, ruski matematik, 14. junij (2. junij, ruski koledar) 1856, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), 20. julij 1922, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Zakon velikih števil in Andrej Andrejevič Markov (starejši) · Poglej več »
Andrej Nikolajevič Kolmogorov
Brez opisa.
Novo!!: Zakon velikih števil in Andrej Nikolajevič Kolmogorov · Poglej več »
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
Novo!!: Zakon velikih števil in Aritmetična sredina · Poglej več »
Asimptota
Asimptota, približevalnica je v matematiki krivulja (ali še pogosteje premica), ki se v neskončnosti približuje drugi krivulji, ne da bi jo dosegla.
Novo!!: Zakon velikih števil in Asimptota · Poglej več »
Émile Borel
Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.
Novo!!: Zakon velikih števil in Émile Borel · Poglej več »
Bernoullijev poskus
Bernoullijev poskus je v teoriji verjetnosti in statistiki poskus, katerega izid je slučajen, možna pa sta samo dva izida, ki ju imenujemo uspeh in neuspeh (lahko tudi da in ne).
Novo!!: Zakon velikih števil in Bernoullijev poskus · Poglej več »
Bernoullijeva enačba
Bernoullijeva enáčba opisuje stacionarni laminarni tok nestisljive in neviskozne tekočine vzdolž tokovnice: Pri tem je ρ gostota tekočine, v njena hitrost, g težni pospešek, h višina nad izbrano ničelno ravnino in p tlak.
Novo!!: Zakon velikih števil in Bernoullijeva enačba · Poglej več »
Bernoullijeva porazdelitev
Bernoullijeva porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev.
Novo!!: Zakon velikih števil in Bernoullijeva porazdelitev · Poglej več »
Cauchyjeva porazdelitev
Cauchyjeva porazdelítev (tudi Cauchy-Lorentzeva porazdelitev) je družina zveznih verjetnostnih porazdelitev z dvema parametroma (lokacije in merila).
Novo!!: Zakon velikih števil in Cauchyjeva porazdelitev · Poglej več »
Centralni moment
Centralni moment k-tega reda realne slučajne spremenljivke X za srednjo vrednost je v teoriji verjetnosti in statistiki moment, ki je enak kjer je.
Novo!!: Zakon velikih števil in Centralni moment · Poglej več »
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Novo!!: Zakon velikih števil in Daniel Bernoulli · Poglej več »
Difuzijski zakon
Difuzíjski zákon ali pŕvi Fickov zákon podaja zvezo med gostoto masnega toka j in gradienta koncentracije c pri difuziji: Pri tem je D difuzijska konstanta.
Novo!!: Zakon velikih števil in Difuzijski zakon · Poglej več »
Eksponentna porazdelitev
Brez opisa.
Novo!!: Zakon velikih števil in Eksponentna porazdelitev · Poglej več »
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.
Novo!!: Zakon velikih števil in Funkcija (matematika) · Poglej več »
Funkcija verjetnosti
Primer funkcije verjetnosti za diskretno slučajno spremenljivko. Vsota vseh verjetnosti je vedno 1. Funkcija verjetnosti (oznaka pmf iz probability mass function) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje verjetnost, da ima diskretna slučajna spremenljivka točno določeno vrednost.
Novo!!: Zakon velikih števil in Funkcija verjetnosti · Poglej več »
Geometrična porazdelitev
Geometrična porazdelitev je diskretna porazdelitev (nezvezna).
Novo!!: Zakon velikih števil in Geometrična porazdelitev · Poglej več »
Gerolamo Cardano
Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.
Novo!!: Zakon velikih števil in Gerolamo Cardano · Poglej več »
Histogram
Zgled histograma Histográm ali stôlpčni diagrám je vrsta grafikona, ki se uporablja v statistiki za prikaz porazdelitve določene statistične spremenljivke.
Novo!!: Zakon velikih števil in Histogram · Poglej več »
Igralna kocka
Igralni kocki Igralna kocka, ki ima običajno obliko kocke, je pripomoček za naključno določanje izbir, največkrat je uporabljena pri igrah s kocko.
Novo!!: Zakon velikih števil in Igralna kocka · Poglej več »
Izrek
Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.
Novo!!: Zakon velikih števil in Izrek · Poglej več »
Izrek o neskončni opici
Shakespeareovih dram. Izrèk o neskônčni ópici je miselni preskus, ki trdi, da bo opica, ki naključno tipka po tipkovnici pisalnega stroja, skoraj gotovo (to je z verjetnostjo enako 1) sčasoma natipkala poljubno knjigo iz Francoske narodne knjižnice (Bibliothèque nationale de France (BnF)).
Novo!!: Zakon velikih števil in Izrek o neskončni opici · Poglej več »
Jakob Bernoulli I.
Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.
Novo!!: Zakon velikih števil in Jakob Bernoulli I. · Poglej več »
Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.
Novo!!: Zakon velikih števil in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve · Poglej več »
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Novo!!: Zakon velikih števil in Limita · Poglej več »
Limita zaporedja
Ko pozitivno celo število n postaja vse večje, vrednost n sin(1/n) postaja poljubno enaka 1.
Novo!!: Zakon velikih števil in Limita zaporedja · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Zakon velikih števil in Matematični dokaz · Poglej več »
Mediana
Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.
Novo!!: Zakon velikih števil in Mediana · Poglej več »
Metoda Monte Carlo
π. Po postavitvi 30.000 naključnih točk je ocena za π v okviru 0,07 % napake od resnične vrednosti. To se zgodi z verjetnostjo, ki znaša približno 20 %. Metode Monte Carlo so stohastične (deterministične) simulacijske metode ali algoritmi, ki s pomočjo naključnih ali kvazinaključnih števil in velikega števila izračunov in ponavljanja omogočajo predvidevanje obnašanja zapletenih matematičnih sistemov.
Novo!!: Zakon velikih števil in Metoda Monte Carlo · Poglej več »
Neodvisnost (statistika)
Neodvisnost je v verjetnostnem računu in stohastiki odnos med dvema dogodkoma.
Novo!!: Zakon velikih števil in Neodvisnost (statistika) · Poglej več »
Normalna porazdelitev
Normalna porazdelitev (tudi Gaussova porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev vrednosti statističnih enot v statistični populaciji, ki je v grafični predstavitvi oblikovana v obliki zvona oziroma normalne krivulje.
Novo!!: Zakon velikih števil in Normalna porazdelitev · Poglej več »
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Zakon velikih števil in Pafnuti Lvovič Čebišov · Poglej več »
Paretova porazdelitev
Brez opisa.
Novo!!: Zakon velikih števil in Paretova porazdelitev · Poglej več »
Pričakovana vrednost
Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.
Novo!!: Zakon velikih števil in Pričakovana vrednost · Poglej več »
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Novo!!: Zakon velikih števil in Raztopina · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: Zakon velikih števil in Realno število · Poglej več »
Ruleta
Francoska ruleta Ruléta je igralniška igra na srečo.
Novo!!: Zakon velikih števil in Ruleta · Poglej več »
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Novo!!: Zakon velikih števil in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »
Slučajna spremenljivka
Slučajna spremenljivka je količina, ki nastopi kot rezultat poskusa (dogodka), kjer je možnih več izidov.
Novo!!: Zakon velikih števil in Slučajna spremenljivka · Poglej več »
Srednja vrednost
Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.
Novo!!: Zakon velikih števil in Srednja vrednost · Poglej več »
Standardni odklon
Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.
Novo!!: Zakon velikih števil in Standardni odklon · Poglej več »
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Novo!!: Zakon velikih števil in Statistika · Poglej več »
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Novo!!: Zakon velikih števil in Tangenta · Poglej več »
Tehniška založba Slovenije
Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.
Novo!!: Zakon velikih števil in Tehniška založba Slovenije · Poglej več »
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Novo!!: Zakon velikih števil in Točnost in natančnost · Poglej več »
Varianca
Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.
Novo!!: Zakon velikih števil in Varianca · Poglej več »
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Novo!!: Zakon velikih števil in Verjetnost · Poglej več »
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Novo!!: Zakon velikih števil in Verjetnostni račun · Poglej več »
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Novo!!: Zakon velikih števil in Vrsta (matematika) · Poglej več »
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Novo!!: Zakon velikih števil in Zaporedje · Poglej več »
Zbirna funkcija verjetnosti
Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.
Novo!!: Zakon velikih števil in Zbirna funkcija verjetnosti · Poglej več »
Preusmerja sem:
Hinčinov zakon, Zakon Kolmogorova.