Kazalo
47 odnosi: Aksiomi Kolmogorova, Algebra, Angleščina, Biologija, Brownovo gibanje, Dialektični materializem, Diferencialna enačba, Difuzija, Državna univerza v Moskvi, Fizika, Gradbeništvo, Hilbertovi problemi, Integral, Izrail Moisejevič Gelfand, Kapljevina, Kemija, Kibernetika, Klasična mehanika, Limita, Matematična analiza, Matematična logika, Matematika, Mera (matematika), Množica, Moskva, Nebesna mehanika, Norbert Wiener, Operator (matematika), Profesor, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Sovjetska zveza, Tambov, Temelji matematike, Teorija informacij, Topološki prostor, Topologija, Turbulentni tok, Verjetnostni račun, Vladimir Andrejevič Uspenski, Vladimir Igorjevič Arnold, Zakon velikih števil, 1903, 1987, 20. oktober, 25. april.
- Heroji socialističnega dela
- Leninovi nagrajenci
- Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva
- Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi
- Prejemniki Wolfove nagrade za matematiko
- Ruski znanstveniki
- Stalinovi nagrajenci
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
- Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
- Člani Nemške akademije znanosti Leopoldina
- Člani Sovjetske akademije znanosti
Aksiomi Kolmogorova
Aksiomi Kolmogorova (ali verjetnostni aksiomi) so minimalni pogoji za določanje funkcije verjetnosti, ki opisuje verjetnost določenega dogodka.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Aksiomi Kolmogorova
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Algebra
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Angleščina
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Biologija
Brownovo gibanje
molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Brownovo gibanje
Dialektični materializem
Dialektični materializem je filozofska smer, ki sta jo razvila Karl Marx in Friedrich Engels, naslavlja pa dve vprašanji.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Dialektični materializem
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Diferencialna enačba
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Difuzija
Državna univerza v Moskvi
Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Državna univerza v Moskvi
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Fizika
Gradbeništvo
Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Gradbeništvo
Hilbertovi problemi
Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Hilbertovi problemi
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Integral
Izrail Moisejevič Gelfand
Izrail Moisejevič Gelfand, rusko-ameriški matematik, biolog, fiziolog in biokemik, * 2. september (20. avgust, ruski koledar) 1913, Okni, Tiraspolsko okrožje, Hersonska gubernija, Ruski imperij (danes Krasni Okni, Ukrajina), † 5. oktober 2009, Highland Park, New Jersey, ZDA.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Izrail Moisejevič Gelfand
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Kapljevina
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Kemija
Kibernetika
Kibernetika je nova multidisciplinarna znanost ("New Science"), ki se ukvarja s funkcioniranjem živih in tehničnih sistemov ter sociotehničnih in družbenih sistemov.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Kibernetika
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Klasična mehanika
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Limita
Matematična analiza
Matemátična analíza (starogrško: análysis - rešitev) je skupno ime za matematične discipline, ki temeljijo na pojmih limite in konvergence, ter ki preučujejo povezane pojme, kot so zveznost, integral, odvod in transcendentna funkcija.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Matematična analiza
Matematična logika
Matemátična lógika je matematična disciplina, ki preučuje formalne sisteme v povezavi z načinom, kako opišejo intuitivna koncepta dokaza in računanja kot dela temeljev matematike.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Matematična logika
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Matematika
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Mera (matematika)
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Množica
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Moskva
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Nebesna mehanika
Norbert Wiener
Norbert Wiener, ameriški matematik, * 26. november 1894, Columbia, Misuri, ZDA, † 18. marec 1964, Stockholm, Švedska.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Norbert Wiener
Operator (matematika)
Operátor je drugo ime za matematično operacijo.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Operator (matematika)
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Profesor
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Ruski imperij
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Sovjetska zveza
Tambov
Tambov (p) je največje in glavno mesto Tambovske oblasti v osrednji Rusiji ob sotočju rek Cne in Studenca, okrog 418 km jugo-jugovzhodno od Moskve. Leta 2021 je imel 261.803 prebivalce. Ime »Tambov« izhaja iz mokšanske besede. Po mestu je poimenovana jurišna jedrska podmornica razreda ''Ščuka'' Severne flote Ruske vojne mornarice.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Tambov
Temelji matematike
Temelji matematike je strokovni izraz, ki se včasih uporablja za nekatere veje matematike, kot so matematična logika, aksiomatična teorija množic, teorija dokazov, teorija modelov in teorija rekurzije.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Temelji matematike
Teorija informacij
Teoríja informácij je veja uporabne matematike in elektrotehnike, ki se ukvarja z informacijami in njihovimi merljivostmi.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Teorija informacij
Topološki prostor
Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Topološki prostor
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Topologija
Turbulentni tok
Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Turbulentni tok
Verjetnostni račun
Verjétnostni ráčun je matematična disciplina, ki preučuje verjetnost, da se zgodi naključni dogodek.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Verjetnostni račun
Vladimir Andrejevič Uspenski
Vladimir Andrejevič Uspenski, ruski matematik, jezikoslovec in publicist, * 27. november 1930, Moskva, † 27. junij 2018, Moskva.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Vladimir Andrejevič Uspenski
Vladimir Igorjevič Arnold
Vladimir Igorjevič Arnold, ruski matematik, * 12. junij 1937, Odesa, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina), † 3. junij 2010, Pariz, Francija.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Vladimir Igorjevič Arnold
Zakon velikih števil
igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in Zakon velikih števil
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in 1903
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in 1987
20. oktober
20.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in 20. oktober
25. april
25.
Poglej Andrej Nikolajevič Kolmogorov in 25. april
Glej tudi
Heroji socialističnega dela
Leninovi nagrajenci
Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva
Predavatelji na Državni univerzi v Moskvi
Prejemniki Wolfove nagrade za matematiko
Ruski znanstveniki
Stalinovi nagrajenci
Tuji člani Kraljeve družbe
Člani Akademije znanosti Nemške demokratične republike
Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
Člani Nemške akademije znanosti Leopoldina
Člani Sovjetske akademije znanosti
Prav tako znan kot Andrej Kolmogorov, Andrej N. Kolmogorov.