Odpri v Google MapsKazalo
131 odnosi: Alpe, Arheologija, Arijanstvo, Atila, Avstrija, Avstrijci, Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska, Štajerska, Živinoreja, Čedad, Čenta, Italija, Belluno (pokrajina), Benečija, Beneška republika, Beneška Slovenija, Benetke (pokrajina), Burja, Coglians, Druga svetovna vojna, Fašizem, Franki, Furlanija, Furlanija - Julijska krajina, Furlanska nižina, Geografija, Glavno mesto, Gonars, Gora, Goriška pokrajina, Gorica, Gradeška laguna, Gradež (Italija), Gradišče ob Soči, Grič, Habsburžani, Henrik IV. Nemški, Humin, Huni, Idrija, Industrija, Istituto Nazionale di Statistica, Istra, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Jadransko morje, Julijska medobčinska zveza, Julijske Alpe, Kanalska dolina, ... Razširi indeks (81 več) »
- Dežele Italije
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Alpe
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Arheologija
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Arijanstvo
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Atila
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Avstrija
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Avstrijci
Avstrijsko primorje
Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Avstrijsko primorje
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Avstro-Ogrska
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Štajerska
Živinoreja
Govedo na živinorejski farmi Živinoreja je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo domačih živali, in sicer z namenom pridobivanja prehranskih proizvodov (mlečni izdelki, meso...), samih živali za delovno živino, surovin za oblačila in obutev (usnje, volna...) ter gnoja (za potrebe gnojenja).
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Živinoreja
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Čedad
Čenta, Italija
Čenta (italijansko Tarcento, furlansko Tarcint, rezijsko Tarčét) je mestno naselje in sedež občine z okoli 9.000 prebivalci severno od Vidma, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Čenta, Italija
Belluno (pokrajina)
Pokrajina Belluno (v italijanskem izvirniku Provincia di Belluno) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Belluno (pokrajina)
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Benečija
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Beneška republika
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Beneška Slovenija
Benetke (pokrajina)
Pokrajina Benetke (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia) je bila ena od sedmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Benečija.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Benetke (pokrajina)
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Burja
Coglians
Monte Coglians (furlansko Coliàns, nemško Hohe Warte) je z 2.782 metri najvišja gora Karnijskih Alp.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Coglians
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Druga svetovna vojna
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Fašizem
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Franki
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Furlanija
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Furlanija - Julijska krajina
Furlanska nižina
Meretom di Capitolo Furlanska nižina (italijansko Bassa friulana, La Bassa ali Basso Friuli, furlansko Basse furlane, vzhodno-furlansko Bassa furlana) je zemljepisno območje Furlanije - Julijske krajine in Benečije opredeljena z aluvialno ravnino.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Furlanska nižina
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Geografija
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Glavno mesto
Gonars
Gonars (furlansko Gonârs) je mesto v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina, občina šteje nekaj manj kot 5000 ljudi.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Gonars
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Gora
Goriška pokrajina
Goriška pokrajina je lahko.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Goriška pokrajina
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Gorica
Gradeška laguna
Gradeška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Grado), je laguna v Jadranskem morju, južno od mesta Oglej.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Gradeška laguna
Gradež (Italija)
Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine z okoli 9.000 prebivalci v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Gradež (Italija)
Gradišče ob Soči
Gradišče ob Soči (italijansko Gradisca d'Isonzo, furlansko Gardiscje ali Gardiscje Imperiâl, vzhodno-furlansko Gardiscja) je naselje in občina v bivši Goriški pokrajini, v deželi Furlanija - Julijska krajina v Italiji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Gradišče ob Soči
Grič
Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Grič
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Habsburžani
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Henrik IV. Nemški
Humin
Humin (slov. tudi Gumin; furlansko Glemone, italijansko Gemona del Friuli, nemško Klemaun) je občina in istoimensko mesto v severovzhodnem delu Furlanije na slovensko - italijanski narodnostni meji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Humin
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Huni
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Idrija
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Industrija
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Istituto Nazionale di Statistica
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Italijanščina
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Italijanske dežele
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Jadransko morje
Julijska medobčinska zveza
Julijska medobčinska zveza, tudi Julijska medobčinska unija (Unione Territoriale Intercomunale Giuliana), skrajšano: »UTI Giuliana«, je italijanska upravna povezava več občin v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki je kot nova upravnoorganizacijska oblika leta 2016 nadomestila Tržaško pokrajino.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Julijska medobčinska zveza
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Julijske Alpe
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Kanalska dolina
Karni
Venetov Karni (latinsko Carni) so bili keltsko ljudstvo, sestavljeno iz več plemen, ki je v 1. tisočletju pr. n. št. živelo ob Jadranu ob reki Tilment do Tergesta (sedaj Trsta) in v notranjosti od Jadrana do Alp, (v tem predelu se po njih imenujejo Karnijske Alpe), ter do Okra (Ocre-danes Nanosa).
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Karni
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Karnijske Alpe
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Kelti
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Kmetijstvo
Knežak
Knežak je kraško naselje z okoli 500 prebivalci ob regionalni cesti Pivka–Ilirska Bistrica.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Knežak
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Koroška (vojvodina)
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Koruza
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Kras (območje)
Ladjedelnica
Ladjedelnica Uljanik v Pulju Ladjedelnica je gospodarski obrat, ki je namenjen gradnji in popravilu vodnih plovil, primarno ladij.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Ladjedelnica
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Laguna
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Langobardi
Lignano Sabbiadoro
Lignano Sabbiadoro (furlansko: Lignan), je mesto in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini, ter eno od glavnih poletnih turističnih centrov v severni Italiji, na Jadranski obali.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Lignano Sabbiadoro
Maniago
Maniago (furlansko Manià) je italijansko mesto in občina s skoraj 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na robu furlanske ravnine in na vznožju Karnijskih Predalp ter narodnega parka Parco Naturale Dolomiti Friulane.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Maniago
Maranska laguna
Laguna v Lignano Sabbiadoro, Italija Maranska laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Marano), je laguna v severnem Jadranskem morju, jugovzhodno od naselja Lignano Sabbiadoro.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Maranska laguna
Massimiliano Fedriga
Massimiliano Fedriga, italijanski politik, * 2. julij 1980, Verona, Benečija.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Massimiliano Fedriga
Medobčinska zveza Brda–Zgornje Posočje
Medobčinska zveza Brda–Zgornje Posočje tudi Medobčinska unija Brda-Zgornje Posočje, (Unione Territoriale Intercomunale Collio Alto Isonzo), skrajšano: »UTI Collio - Alto Isonzo« je ena od dveh italijanskih območnih medobčinskih zvez v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki sta kot novi upravnoorganizacijski obliki leta 2016 nadomestili Goriško pokrajino.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Medobčinska zveza Brda–Zgornje Posočje
Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran
Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran tudi Medobčinska unija Kras-Soča-Jadran (Unione Territoriale Intercomunale Carso Isonzo Adriatico), skrajšano: »UTI Carso Isonzo Adriatico«, je bila ena od dveh italijanskih območnih medobčinskih zvez v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki sta kot novi upravnoorganizacijski obliki od leta 2016 do leta 2020 nadomestili Goriško pokrajino in sicer zajema njen južni del, vključno z ustjem Soče in Gradeško laguno.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran
Mikroklima
Mikroklima je podnebje zelo majhnih območij na Zemlji in je običajno najbolj izrazito oblikovana na homogenem aktivnem površju.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Mikroklima
Milje
Milje so lahko.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Milje
Milje, Trst
Milje (beneško in tržaško Muja) so obalno mesto v Italiji, na Tržaškem, natančneje v Miljskem zalivu, sedež istoimenske občine v deželi Furlanija - Julijska krajina (druge največje za Trstom v nekdanji Tržaški pokrajini), nedaleč od slovensko-italijanske meje.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Milje, Trst
Milko Matičetov
Milko Matičetov, slovenski etnolog in etnograf, * 10. september 1919, Kopriva na Krasu, † 5. december 2014, Ljubljana.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Milko Matičetov
Montaž
Montaž (tudi Bojec, Špik nad Policami oz. Poliški Špik, italijansko Jôf di Montasio, furlansko Jôf dal Montâs, nemško Bramkofel ali Montasch) je 2.753 m visok vrh v zahodni skupini Julijskih Alp v Italiji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Montaž
Nadiške doline
Matajur Nadiške doline (netočno, a pogosto tudi Benečija) so štiri doline ob rečicah Nadiži, Aborni, Kozici in Arbeči ter predstavljajo naravno povezavo med Čedadom (starodavni Forum Iulii) in dolino Soče, ki sestavljajo geografsko homogeno ozemlje.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Nadiške doline
Nadiža
Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Nadiža
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Neapelj
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Nemščina
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Nemci
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Neolitik
Nojonski mir
Nojonski mir je mirovna pogodba, ki sta jo 13. avgusta 1516 podpisala Karel I. Španski (bodoči cesar Karel V.), in Franc I. Francoski v Nojoni, v Burgundiji (danes Noyon, severna Francija).
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Nojonski mir
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Obala
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Obrt
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Oglej
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Oglejski patriarhat
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Paleolitik
Patriarhat
Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Patriarhat
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Piava
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Pleme
Pokrajina Gorica
Pokrajina Gorica, tudi Goriška pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so do leta 2017 sestavljale italijansko avtonomno deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Pokrajina Gorica
Pokrajina Pordenone
Pokrajina Pordenone, tudi Pordenonska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so v letih od 1968 do 2016/17 sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Pokrajina Pordenone
Pokrajina Trst
Pokrájina Trst, tudi Tržáška pokrájina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Pokrajina Trst
Pokrajina Videm
Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Pokrajina Videm
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Pokrajine Italije
Pordenone
Pordenone (furlansko in beneškoitalijansko Pordenon) je mesto v italijanski avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini, na severovzhodu Italije in je bil do leta 2017 sedež ene od štirih pokrajin te dežele.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Pordenone
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Postojna
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Preseljevanje ljudstev
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Prva svetovna vojna
Prvi koncil v Konstantinoplu
Prvi koncil v Konstantinoplu je potekal leta 381 v Konstantinoplu.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Prvi koncil v Konstantinoplu
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Ravnina
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Reka
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Reka, Hrvaška
Rezija
Rezija (rezijansko Rozajanska dulḯna, italijansko Resia, furlansko Resie, beneško Rèxia) je alpska dolina v severovzhodni Italiji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Rezija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Rimsko cesarstvo
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Romeji
Ronke
Ronke (italijansko: Ronchi dei Legionari) so mesto in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Ronke
Sacile
Sacile je mesto v italijanski Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini, na severovzhodu Italije.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Sacile
Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine
Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Slovenija
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Slovenska skupnost v Italiji
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Soča
Spilimbergo
Spilimbergo (furlansko Spilimberc, nemško Spengenberg) je italijansko mesto in občina z 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na ledenodobni terasi nad desnim bregom reke Tilment (Tagliamento).
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Spilimbergo
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Srednjeevropski čas
Sredozemsko podnebje
Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Sredozemsko podnebje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Starorimska civilizacija
Svobodno tržaško ozemlje
Svobodno tržaško ozemlje (kratica STO;, TLT;; je bilo območje pod kontrolo Združenih narodov, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajalo ob severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Svobodno tržaško ozemlje
Ter (reka)
Ter je reka v Videmski v deželi Furlanija - Julijska krajina, v severnovzhodni Italiji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Ter (reka)
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Terska dolina
Tilment
Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Tilment
Timava
Izvir reke Timave v Štivanu Timava, tudi Timav je reka v tržaškem primorju.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Timava
Tolmeč
Tolmeč (furlansko Tumieç, italijansko Tolmezzo, nemško Tolmein) je mesto in občina na severozahodu severnovzhodne italijanske regije Furlaniji-Julijski krajini in je središče pokrajine Karnija oz.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Tolmeč
Tržaški zaliv
Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Tržaški zaliv
Tržič, Gorica
Tržič (bizjaško in, nemško Falkenberg) je mesto in občina v nekdanji Goriški pokrajini italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine in je središče Medobčinske zveze Kras-Soča-Jadran.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Tržič, Gorica
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Trbiž
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Trgovina
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Trst
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Turizem
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Ustava
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Videm, Italija
Vinska trta
Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in Vinska trta
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Poglej Furlanija - Julijska krajina in 6. stoletje
Glej tudi
Dežele Italije
Prav tako znan kot Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina, FJK, Friuli-Venezia Giulia, Furlanija Julijska krajina, Furlanija-Julijska krajina, Julijska Krajina.