Benečija in Furlanija - Julijska krajina

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Benečija in Furlanija - Julijska krajina

Benečija vs. Furlanija - Julijska krajina

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Alpe in Benečija · Alpe in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Avstrija in Benečija · Avstrija in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Belluno (pokrajina)

Pokrajina Belluno (v italijanskem izvirniku Provincia di Belluno) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.

Belluno (pokrajina) in Benečija · Belluno (pokrajina) in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Beneška republika in Benečija · Beneška republika in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Beneška Slovenija

Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.

Beneška Slovenija in Benečija · Beneška Slovenija in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Benetke (pokrajina)

Pokrajina Benetke (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia) je bila ena od sedmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Benečija.

Benetke (pokrajina) in Benečija · Benetke (pokrajina) in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Benečija in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Benečija in Franki · Franki in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Furlanščina

Brez opisa.

Benečija in Furlanščina · Furlanščina in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Benečija in Furlanija - Julijska krajina · Furlanija - Julijska krajina in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Gora

Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.

Benečija in Gora · Furlanija - Julijska krajina in Gora · Poglej več »

Grič

Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.

Benečija in Grič · Furlanija - Julijska krajina in Grič · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Benečija in Habsburžani · Furlanija - Julijska krajina in Habsburžani · Poglej več »

Istituto Nazionale di Statistica

ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.

Benečija in Istituto Nazionale di Statistica · Furlanija - Julijska krajina in Istituto Nazionale di Statistica · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Benečija in Italija · Furlanija - Julijska krajina in Italija · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Benečija in Italijanščina · Furlanija - Julijska krajina in Italijanščina · Poglej več »

Italijanske dežele

Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.

Benečija in Italijanske dežele · Furlanija - Julijska krajina in Italijanske dežele · Poglej več »

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Benečija in Jadransko morje · Furlanija - Julijska krajina in Jadransko morje · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Benečija in Kmetijstvo · Furlanija - Julijska krajina in Kmetijstvo · Poglej več »

Koruza

Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.

Benečija in Koruza · Furlanija - Julijska krajina in Koruza · Poglej več »

Laguna

Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.

Benečija in Laguna · Furlanija - Julijska krajina in Laguna · Poglej več »

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Benečija in Langobardi · Furlanija - Julijska krajina in Langobardi · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Benečija in Nemščina · Furlanija - Julijska krajina in Nemščina · Poglej več »

Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Benečija in Oglej · Furlanija - Julijska krajina in Oglej · Poglej več »

Piava

Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.

Benečija in Piava · Furlanija - Julijska krajina in Piava · Poglej več »

Pokrajine Italije

Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.

Benečija in Pokrajine Italije · Furlanija - Julijska krajina in Pokrajine Italije · Poglej več »

Ravnina

Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.

Benečija in Ravnina · Furlanija - Julijska krajina in Ravnina · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Benečija in Reka · Furlanija - Julijska krajina in Reka · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Benečija in Rimsko cesarstvo · Furlanija - Julijska krajina in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Benečija in Slovenščina · Furlanija - Julijska krajina in Slovenščina · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Benečija in Srednjeevropski čas · Furlanija - Julijska krajina in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Benečija in Starorimska civilizacija · Furlanija - Julijska krajina in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Tilment

Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.

Benečija in Tilment · Furlanija - Julijska krajina in Tilment · Poglej več »

Trgovina

Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.

Benečija in Trgovina · Furlanija - Julijska krajina in Trgovina · Poglej več »

Ustava

Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.

Benečija in Ustava · Furlanija - Julijska krajina in Ustava · Poglej več »

6. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.

6. stoletje in Benečija · 6. stoletje in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »