Kazalo
39 odnosi: Baltoslovanski jeziki, Belorusija, Beseda, Bolgarija, Cerkev (zgradba), Cirilica, Diakritično znamenje, Duhovnik, Glagolica, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Južnoslovanski jeziki, Književnost, Knjižni jezik, Latinica, Liturgija, Mesto, Mihail Vasiljevič Lomonosov, Pesnik, Pisava, Romunija, Ruščina, Rusija, Ruska pravoslavna cerkev, Severna Makedonija, Shizma, Slovanski jeziki, Srbija, Srbska pravoslavna cerkev, Stara cerkvena slovanščina, Staroverstvo, Starovzhodnoslovanščina, Ukrajina, Vzhodna Evropa, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zgodovina, Zlato, 17. stoletje, 18. stoletje, 19. stoletje.
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Baltoslovanski jeziki
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Belorusija
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Beseda
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Bolgarija
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Cerkev (zgradba)
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Cirilica
Diakritično znamenje
Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Diakritično znamenje
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Duhovnik
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Glagolica
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Južnoslovanski jeziki
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Književnost
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Knjižni jezik
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Latinica
Liturgija
Liturgija tudi bogoslužje je krščansko versko obredje v zvezi z zakramenti in prazniki.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Liturgija
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Mesto
Mihail Vasiljevič Lomonosov
Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski polihistor, profesor, fizik, kemik, enciklopedist in umetnik, * 19. november (8. november, ruski koledar) 1711, vas Mišaninska, Arhangelogorodska gubernija, Ruski imperij (sedaj vas Lomonosovo, Arhangelska oblast, Rusija) ob Belem morju, † 15. april (4.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Mihail Vasiljevič Lomonosov
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Pesnik
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Pisava
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Romunija
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Rusija
Ruska pravoslavna cerkev
Pravoslavni križ. Redno ga uporablja Ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi Srbska pravoslavna cerkev. Ruska pravoslavna carkev, s kratico RPC, ali tudi Moskóvski patriarhát je največja krščanska Cerkev vzhodnega pravoslavja z Nicejsko-carigrajska veroizpovedjo.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Ruska pravoslavna cerkev
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Severna Makedonija
Shizma
Shizma ali razkol je delitev med ljudmi, ki običajno pripadajo organizaciji, gibanju ali verskemu poimenovanju.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Shizma
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Slovanski jeziki
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Cerkvenoslovanščina in Srbija
Srbska pravoslavna cerkev
Zastava Stolnica svetega Save v Beogradu Srbski pravoslavni križ Srbska pravoslavna cerkev je ena od samostojnih (avtokefalnih) pravoslavnih patriarhij.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Srbska pravoslavna cerkev
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Stara cerkvena slovanščina
Staroverstvo
Kolovrat, simbol slovanskih starovercev Svarožje roke so običajni simbol staroverstva Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja Sonce in je razširjen po vsej Evropi Slovansko staroverstvo oziroma stara vera ali rodnoverstvo oziroma rodna vera je eno od sodobnih imen za obnovljeno politeistično etnično religijo Slovanov, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Staroverstvo
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Starovzhodnoslovanščina
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Ukrajina
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Vzhodna Evropa
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Zgodovina
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Cerkvenoslovanščina in Zlato
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Cerkvenoslovanščina in 17. stoletje
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Cerkvenoslovanščina in 18. stoletje
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Cerkvenoslovanščina in 19. stoletje
Prav tako znan kot Cerkvena slovanščina, Cerkvenoslovansko.