Kazalo
52 odnosi: Živali, Žuželke, Čeljust, Členonožci, Čutilo, Brodniki, Celica, Deblo (taksonomija), Evolucija, Filogenija, Ganglij, Glava, Glavonožci, Gliste, Hobotnice, Hrustančevina, Iglokožci, Jezik (organ), Klad, Klični list, Ličinka, Lignji, Lobanja, Mehkužci, Mišica, Možgani, Molekula, Nature, Nevretenčarji, Nevron, Ožigalkarji, Obustni aparat, Oko, Oprsje, Plaščarji, Plenilstvo, Ploski črvi, Ptiči, Red (biologija), Ribe, Sesalci, Simetrija (biologija), Sipe, Strunarji, Svetloba, Tipalnica, Tkivo, Trdoživnjaki, Usta, Vretenčarji, ... Razširi indeks (2 več) »
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Cefalizacija in Živali
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Cefalizacija in Žuželke
Čeljust
Čeljust, s strani. Čeljust je sprednja skeletna sestavina ustne votline z obdajajočimi mehkimi tkivi.
Poglej Cefalizacija in Čeljust
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Cefalizacija in Členonožci
Čutilo
Čutílo je del živčnega sistema, ki ima vlogo sprejemanja in obdelave informacij iz okolja.
Poglej Cefalizacija in Čutilo
Brodniki
Brodniki (znanstveno ime Nautiloidea) so skupina glavonožcev s spiralasto lupino.
Poglej Cefalizacija in Brodniki
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Cefalizacija in Celica
Deblo (taksonomija)
Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.
Poglej Cefalizacija in Deblo (taksonomija)
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Cefalizacija in Evolucija
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Poglej Cefalizacija in Filogenija
Ganglij
Mikroskopski preparat človeškega ganglija Ganglij ali živčni vozel je skupek živčnega tkiva v živčnem sistemu živali.
Poglej Cefalizacija in Ganglij
Glava
Glava je v anatomiji dela telesa, kjer so možgani in del čutil (oči, ušesa, nos).
Poglej Cefalizacija in Glava
Glavonožci
Glavonožci (znanstveno ime Cephalopoda) so razred mehkužcev, ki živijo izključno v morjih in oceanih ter jih združuje značilnost, da je izvorna noga mehkužcev preoblikovana v obroč lovk okoli ust.
Poglej Cefalizacija in Glavonožci
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Cefalizacija in Gliste
Hobotnice
Hobotnice (znanstveno ime Octopoda) so red mehkužcev, predstavniki katerega živijo v svetovnih morjih, predvsem na koralnih grebenih.
Poglej Cefalizacija in Hobotnice
Hrustančevina
Histološki preparat hrustanca, obarvan z eozinom in hematoksilinom. Hrustančevina je vrsta gostega povezovalnega tkiva, ki gradi hrustanec.
Poglej Cefalizacija in Hrustančevina
Iglokožci
Iglokóžci (znanstveno ime Echinodermata, iz grščine) so deblo morskih živali, najdemo pa jih na vseh globinah.
Poglej Cefalizacija in Iglokožci
Jezik (organ)
človeški jezik Jezik je mišičast organ, ki je zaradi številnih vlaken skeletne mišičnine izredno gibljiv.
Poglej Cefalizacija in Jezik (organ)
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Cefalizacija in Klad
Klični list
Klični list je ena od dveh ali treh plasti celic, ki nastanejo v začetku razvoja zarodka in iz katerih se razvijejo vsa tkiva in organi.
Poglej Cefalizacija in Klični list
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Cefalizacija in Ličinka
Lignji
Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih.
Poglej Cefalizacija in Lignji
Lobanja
Človeška lobanja s strani Lobanja zajema kosti glave, in sicer obraznega in možganskega predela.
Poglej Cefalizacija in Lobanja
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Cefalizacija in Mehkužci
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Cefalizacija in Mišica
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Cefalizacija in Možgani
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Cefalizacija in Molekula
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Cefalizacija in Nature
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Cefalizacija in Nevretenčarji
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Cefalizacija in Nevron
Ožigalkarji
Ožigalkarji (znanstveno ime Cnidaria) so skupina pravih mnogoceličarjev.
Poglej Cefalizacija in Ožigalkarji
Obustni aparat
Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.
Poglej Cefalizacija in Obustni aparat
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Cefalizacija in Oko
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Cefalizacija in Oprsje
Plaščarji
Plaščarji (znanstveno ime Tunicata) so vodne sesilne živali iz debla strunarjev.
Poglej Cefalizacija in Plaščarji
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Poglej Cefalizacija in Plenilstvo
Ploski črvi
Plòski čŕvi ali plôskavci (znanstveno latinsko ime Plathelminthes) so sploščene živali dvobočno simetrične oblike.
Poglej Cefalizacija in Ploski črvi
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Cefalizacija in Ptiči
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Cefalizacija in Red (biologija)
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Cefalizacija in Ribe
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Cefalizacija in Sesalci
Simetrija (biologija)
Simetrija ali somernost se v biologiji nanaša na simetrijo, ki jo je mogoče opazovati pri organizmih, kamor spadajo denimo rastline, živali, glive in bakterije.
Poglej Cefalizacija in Simetrija (biologija)
Sipe
Sipe (znanstveno ime Sepiida) so morski glavonožci, sorodni hobotnicam in brodnikom.
Poglej Cefalizacija in Sipe
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Cefalizacija in Strunarji
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Cefalizacija in Svetloba
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Cefalizacija in Tipalnica
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Cefalizacija in Tkivo
Trdoživnjaki
Trdoživnjaki ali hidre (znanstveno ime Hydrozoa) so razred ožigalkarjev, v katerega uvrščamo približno 3.500 danes znanih vrst.
Poglej Cefalizacija in Trdoživnjaki
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Poglej Cefalizacija in Usta
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Cefalizacija in Vretenčarji
Zob
Zob je trd izrastek v čeljustih številnih vretenčarjev.
Poglej Cefalizacija in Zob
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Cefalizacija in Zvok