Hitreje kot brskalnik!
83 odnosi: Aškenazi, Antika, Asparuh, Avari, Črno morje, Baden-Württemberg, Balkan, Basarab I. Vlaški, Bastarni, Bender, Besarabija, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Dačani, De iure - de facto, Dnester, Dobrudža, Donava, Druga svetovna vojna, Ejalet, Evrazijska stepa, Gagavščina, Genovska republika, Geti, Grščina, Holokavst, Huni, Izrael, Judje, Kavkaz, Kelti, Kneževina Moldavija, Krim (polotok), Krimska vojna, Kumani, Latinščina, Madžari, Madžarska, Mircea I. Vlaški, Moldavija, Mongolija, Mongolski vpadi v Evropo, Napoleon Bonaparte, Nikita Hruščov, Nogajci, Odesa, Osmansko cesarstvo, Pakt Ribbentrop-Molotov, Panonska nižina, Pečenegi, ..., Petro Porošenko, Poljska, Prusija, Prut, Prva svetovna vojna, Prvo bolgarsko cesarstvo, Rimsko cesarstvo, Roksolani, Romunščina, Romuni, Romunija, Ruščina, Rusi, Ruski imperij, Rusko-turška vojna (1806–1812), Rusko-turška vojna (1877–1878), Sandžak, Sarmati, Sefardski Judje, Skiti, Slovani, Sovjetska zveza, Srednji vek, Strabon, Trajanov zid, Turčija, Turščina, Turki, Ukrajina, Ukrajinščina, Ukrajinci, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zlata horda. Razširi indeks (33 več) »
Aškenazi
Številčna zastopanost Aškenazov leta 1881 v Evropi. Aškenazi (hebrejsko אַשְכְּנַזִים, v prevodu: »Nemci«) so judovska etnična skupina, katere predniki izvirajo z območja severne, zahodne in vzhodne Evrope iz časa zgodnjega srednjega veka.
Novo!!: Budžak in Aškenazi · Poglej več »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Novo!!: Budžak in Antika · Poglej več »
Asparuh
Asparuh ali Isperih (bolgarsko: Аспарухali Исперих), prabolgarski vladar v drugi polovici 7.
Novo!!: Budžak in Asparuh · Poglej več »
Avari
Brez opisa.
Novo!!: Budžak in Avari · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Budžak in Črno morje · Poglej več »
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Novo!!: Budžak in Baden-Württemberg · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Budžak in Balkan · Poglej več »
Basarab I. Vlaški
Basarab I. ali Basarab Ustanovitelj (romunsko Basarab Întemeietorul) je bil vojvoda in kasneje neodvisen vladar Vlaške, ki je vladal približno od leta 1310 do 1352, * ni znano, † 1352.
Novo!!: Budžak in Basarab I. Vlaški · Poglej več »
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Novo!!: Budžak in Bastarni · Poglej več »
Bender
Bender (Benderi, ali Tighina) – mesto z okoli 100.000 prebivalci je drugo največje v nepriznani Pridnestrski moldavski republiki (Pridnestrje), uradno pa je del Moldavije.
Novo!!: Budžak in Bender · Poglej več »
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Novo!!: Budžak in Besarabija · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Budžak in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Novo!!: Budžak in Bolgari · Poglej več »
Dačani
Rimska provinca Dakija (z oranžno obrobo). Dačani (latinsko Daci) so bili pleme na območju zgodovinske in zemljepisne pokrajine Trakije.
Novo!!: Budžak in Dačani · Poglej več »
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Novo!!: Budžak in De iure - de facto · Poglej več »
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Novo!!: Budžak in Dnester · Poglej več »
Dobrudža
Dobrudža je 23.000 km² velika pokrajina med spodnjim tokom reke Donave in Črnim morjem.
Novo!!: Budžak in Dobrudža · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Budžak in Donava · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Budžak in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Novo!!: Budžak in Ejalet · Poglej več »
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Novo!!: Budžak in Evrazijska stepa · Poglej več »
Gagavščina
Gagavščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Novo!!: Budžak in Gagavščina · Poglej več »
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Novo!!: Budžak in Genovska republika · Poglej več »
Geti
Ozemlje ob spodnjem toku Donave, ki se zgodovinsko najpogosteje povezuje z Geti Geti (starogrško Γέται, latinsko, romunsko Geţi, bolgarsko Гети), antično grško ime skupine tračanskih plemen, ki so bila naseljena na obeh bregovih srednje Donave v sedanji Romuniji in Bolgariji.
Novo!!: Budžak in Geti · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Budžak in Grščina · Poglej več »
Holokavst
Holokávst (izvorno ὁλόκαυστος: hólos, »celota« in kaustós, »zažgan«), hebrejsko tudi šoa (השואה, HaShoah, dobesedno »katastrofa«), je sistematični genocid Judov, ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Budžak in Holokavst · Poglej več »
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Novo!!: Budžak in Huni · Poglej več »
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Novo!!: Budžak in Izrael · Poglej več »
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Novo!!: Budžak in Judje · Poglej več »
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Novo!!: Budžak in Kavkaz · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Budžak in Kelti · Poglej več »
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Novo!!: Budžak in Kneževina Moldavija · Poglej več »
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Novo!!: Budžak in Krim (polotok) · Poglej več »
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Novo!!: Budžak in Krimska vojna · Poglej več »
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Novo!!: Budžak in Kumani · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Budžak in Latinščina · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: Budžak in Madžari · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Budžak in Madžarska · Poglej več »
Mircea I. Vlaški
Mircea I. ali Mircea Starejši (romunsko Mircea cel Bătrân, Starejši) je bil od leta 1418 do svoje smrti vlaški knez, * 1355, † 31. januar 1418.
Novo!!: Budžak in Mircea I. Vlaški · Poglej več »
Moldavija
Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.
Novo!!: Budžak in Moldavija · Poglej več »
Mongolija
Brez opisa.
Novo!!: Budžak in Mongolija · Poglej več »
Mongolski vpadi v Evropo
Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.
Novo!!: Budžak in Mongolski vpadi v Evropo · Poglej več »
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Novo!!: Budžak in Napoleon Bonaparte · Poglej več »
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Novo!!: Budžak in Nikita Hruščov · Poglej več »
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Novo!!: Budžak in Nogajci · Poglej več »
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Novo!!: Budžak in Odesa · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Budžak in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Pakt Ribbentrop-Molotov
Pakt Ribbentrop-Molotov (tudi pakt Hitler-Stalin), poimenovan po zunanjih ministrih držav podpisnic, je pakt o nenapadanju med nacistično Nemčijo pod vodstvom Hitlerja in komunistično Sovjetsko zvezo pod vodstvom Stalina, ki so ga podpisali 23.
Novo!!: Budžak in Pakt Ribbentrop-Molotov · Poglej več »
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Novo!!: Budžak in Panonska nižina · Poglej več »
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Novo!!: Budžak in Pečenegi · Poglej več »
Petro Porošenko
Petro Oleksijovič Porošenko, ukrajinski politik in poslovnež, * 26. september 1965, Bolgrad, Ukrajinska SSR (zdaj Ukrajina).
Novo!!: Budžak in Petro Porošenko · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Budžak in Poljska · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Budžak in Prusija · Poglej več »
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Novo!!: Budžak in Prut · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Budžak in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Novo!!: Budžak in Prvo bolgarsko cesarstvo · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Budžak in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Roksolani
Romuniji Roksolani so bili sarmatsko ljudstvo, dokumentirano od 2.
Novo!!: Budžak in Roksolani · Poglej več »
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Novo!!: Budžak in Romunščina · Poglej več »
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Novo!!: Budžak in Romuni · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Budžak in Romunija · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Budžak in Ruščina · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Budžak in Rusi · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Budžak in Ruski imperij · Poglej več »
Rusko-turška vojna (1806–1812)
Rusko-turška vojna (1806–1812) se je začela z ruskim napadom na Moldavijo in Vlaško in se končala z rusko zmago; Ruski imperij je pridobil Besarabijo.
Novo!!: Budžak in Rusko-turška vojna (1806–1812) · Poglej več »
Rusko-turška vojna (1877–1878)
Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.
Novo!!: Budžak in Rusko-turška vojna (1877–1878) · Poglej več »
Sandžak
Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.
Novo!!: Budžak in Sandžak · Poglej več »
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Novo!!: Budžak in Sarmati · Poglej več »
Sefardski Judje
Sefardski Judje ali Sefardi (iz hebrejščine ספרדים, «Judje iz Španije»), so Judje, ki so živeli v Španiji do leta 1492 ter vsi njihovi potomci, ki živijo na Iberskem polotoku ali drugih koncih sveta, vendar ostajajo povezani s špansko kulturo.
Novo!!: Budžak in Sefardski Judje · Poglej več »
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Novo!!: Budžak in Skiti · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Budžak in Slovani · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Budžak in Sovjetska zveza · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Budžak in Srednji vek · Poglej več »
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Novo!!: Budžak in Strabon · Poglej več »
Trajanov zid
Trajanov zid na moldovskih znamkah Trajanov zid (romunsko Valul lui Traian) je naziv več dolgih utrdb iz zemlje (romunsko valla), odkritih v vzhodni Evropi v Romuniji, Moldaviji in Ukrajini.
Novo!!: Budžak in Trajanov zid · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Budžak in Turčija · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Budžak in Turščina · Poglej več »
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Novo!!: Budžak in Turki · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: Budžak in Ukrajina · Poglej več »
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Novo!!: Budžak in Ukrajinščina · Poglej več »
Ukrajinci
Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Novo!!: Budžak in Ukrajinci · Poglej več »
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Novo!!: Budžak in Vzhodna pravoslavna cerkev · Poglej več »
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Novo!!: Budžak in Zlata horda · Poglej več »
