Kazalo
38 odnosi: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom), Aristarh Apolonovič Belopolski, Asteroid, Asteroidni pas, Astrofizik, Astrofizika, Astronom, Energija, Julijanski koledar, Kozmični žarki, Kremenčuk, Luna, Magister, Medzvezdna snov, Observatorij Pulkovo, Otto Struve, Planetarna meglica, Razdalja, Rimska cesta (galaksija), Rusi, Rusija, Sankt Peterburg, Seznam ruskih astronomov, Sončev mrk, Sonce, Sovjetska zveza, Statistična mehanika, Udarni krater, Ukrajina, Velika čistka, Willem Jacob Luyten, Združene države Amerike, 1889, 1937, 1970, 30. avgust, 30. november, 31. marec.
Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)
Aleksander Aleksandrovič Ivanov, ruski astronom, * 16. april (4. april, ruski koledar) 1867, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 23. november 1939, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom)
Aristarh Apolonovič Belopolski
Aristarh Apolonovič Belopolski, ruski astronom, * 13. julij (1. julij, ruski koledar) 1854, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Aristarh Apolonovič Belopolski
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Asteroidni pas
Astrofizik
Ástrofízik je znanstvenik, ki deluje na področju astrofizike.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Astrofizik
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Astrofizika
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Astronom
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Energija
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Julijanski koledar
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Kozmični žarki
Kremenčuk
Kremenčuk (Кременчук, Кременчуг) je mesto v osrednjem delu Ukrajine ob reki Dneper.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Kremenčuk
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Luna
Magister
Magister (iz latinskega magister, učitelj) je znanstveni akademski naslov, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Magister
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Medzvezdna snov
Observatorij Pulkovo
Glavni blok Observatorija Pulkovo mm) refraktor, Repsold and Sons, izdelava lečja Alvan Clark & Sons, nameščen 1885 akromatični refraktor, Zeiss, Observatorija Pulkovo Osebje observatorija, 1886. Observatorij Pulkovo (- Pulkovski astronomski observatorij; okrajšava GAO RAN, koda IAU 084-Pulkovo) je glavni osnovni astronomski observatorij Ruske akademije znanosti.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Observatorij Pulkovo
Otto Struve
Otto Struve (Otto Ljudvigovič Struve), rusko-ameriški častnik in astronom, * 12. avgust 1897, Harkov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 6. april 1963, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Otto Struve
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Planetarna meglica
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Razdalja
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Rimska cesta (galaksija)
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Rusija
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Sankt Peterburg
Seznam ruskih astronomov
Seznam ruskih astronomov.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Seznam ruskih astronomov
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Sončev mrk
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Sonce
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Sovjetska zveza
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Statistična mehanika
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Udarni krater
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Ukrajina
Velika čistka
Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Velika čistka
Willem Jacob Luyten
Willem Jacob Luyten, nizozemsko-ameriški astronom, * 7. marec 1899, Semarang, Java, Nizozemska vzhodna Indija (sedaj Indonezija), † 21. november 1994, Minneapolis, Minnesota, ZDA.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Willem Jacob Luyten
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in Združene države Amerike
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in 1889
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in 1937
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in 1970
30. avgust
30.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in 30. avgust
30. november
30.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in 30. november
31. marec
31.
Poglej Boris Petrovič Gerasimovič in 31. marec
Prav tako znan kot Boris Gerasimovič, Boris P. Gerasimovič, Gerasimovič.