Hitreje kot brskalnik!
38 odnosi: Aristarh Apolonovič Belopolski, Asteroid, Astrometrija, Astronom, Astronomija, Deklinacija, Fjodor Aleksandrovič Bredihin, Gravitacijsko polje, Južna polobla, Julijanski koledar, Jupiter, Luna, Meritev, Nebesna mehanika, Nebesni koordinatni sistem, Observatorij Pulkovo, Precesija enakonočij, Rektor, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Rusko astronomsko društvo, Sankt Peterburg, Severna polobla, Sila, Sonce, Sovjetska zveza, Težnost, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljepisna širina, Zvezda, Zvezdni katalog, 122 Gerda, 16. april, 1867, 1939, 23. november.
Aristarh Apolonovič Belopolski
Aristarh Apolonovič Belopolski, ruski astronom, * 13. julij (1. julij, ruski koledar) 1854, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Aristarh Apolonovič Belopolski · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Asteroid · Poglej več »
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Astrometrija · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Astronom · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Astronomija · Poglej več »
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Deklinacija · Poglej več »
Fjodor Aleksandrovič Bredihin
Fjodor Aleksandrovič Bredihin, ruski astronom in astrofizik, * 8. december (26. november, ruski koledar) 1831, Mikolajiv (rusko Nikolajev), Hersonska gubernija, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 14. maj (1. maj) 1904, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Fjodor Aleksandrovič Bredihin · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Južna polobla
Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu. južnega tečaja. Júžna pólóbla (ali júžna hemisfêra) je del planeta, ki leži južno od njegovega ekvatorja.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Južna polobla · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Julijanski koledar · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Jupiter · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Luna · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Meritev · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Nebesna mehanika · Poglej več »
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Nebesni koordinatni sistem · Poglej več »
Observatorij Pulkovo
Glavni blok Observatorija Pulkovo mm) refraktor, Repsold and Sons, izdelava lečja Alvan Clark & Sons, nameščen 1885 akromatični refraktor, Zeiss, Observatorija Pulkovo Osebje observatorija, 1886. Observatorij Pulkovo (- Pulkovski astronomski observatorij; okrajšava GAO RAN, koda IAU 084-Pulkovo) je glavni osnovni astronomski observatorij Ruske akademije znanosti.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Observatorij Pulkovo · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Precesija enakonočij · Poglej več »
Rektor
Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Rektor · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Rusi · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Rusija · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Ruski imperij · Poglej več »
Rusko astronomsko društvo
Rusko astronomsko društvo (kratica RAO) je astronomsko društvo, ustanovljeno 20. marca 1891.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Rusko astronomsko društvo · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Sankt Peterburg · Poglej več »
Severna polobla
Severna polobla, poudarjena z rumeno severnega tečaja Séverna pólóbla (ali séverna hemisfêra) je polovica planeta severno od njegovega ekvatorja.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Severna polobla · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Sila · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Sonce · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Sovjetska zveza · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Težnost · Poglej več »
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Zemeljsko površje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Zemlja · Poglej več »
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Zemljepisna širina · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Zvezda · Poglej več »
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Zvezdni katalog · Poglej več »
122 Gerda
122 Gerda (mednarodno ime je tudi 122 Gerda) je precej velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in 122 Gerda · Poglej več »
16. april
16.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in 16. april · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in 1867 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in 1939 · Poglej več »
23. november
23.
Novo!!: Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in 23. november · Poglej več »
