Kazalo
38 odnosi: Aristarh Apolonovič Belopolski, Asteroid, Astrometrija, Astronom, Astronomija, Deklinacija, Fjodor Aleksandrovič Bredihin, Gravitacijsko polje, Južna polobla, Julijanski koledar, Jupiter, Luna, Meritev, Nebesna mehanika, Nebesni koordinatni sistem, Observatorij Pulkovo, Precesija enakonočij, Rektor, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Rusko astronomsko društvo, Sankt Peterburg, Severna polobla, Sila, Sonce, Sovjetska zveza, Težnost, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljepisna širina, Zvezda, Zvezdni katalog, 122 Gerda, 16. april, 1867, 1939, 23. november.
Aristarh Apolonovič Belopolski
Aristarh Apolonovič Belopolski, ruski astronom, * 13. julij (1. julij, ruski koledar) 1854, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Aristarh Apolonovič Belopolski
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Asteroid
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Astrometrija
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Astronomija
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Deklinacija
Fjodor Aleksandrovič Bredihin
Fjodor Aleksandrovič Bredihin, ruski astronom in astrofizik, * 8. december (26. november, ruski koledar) 1831, Mikolajiv (rusko Nikolajev), Hersonska gubernija, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 14. maj (1. maj) 1904, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Fjodor Aleksandrovič Bredihin
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Gravitacijsko polje
Južna polobla
Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Južna polobla
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Julijanski koledar
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Jupiter
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Luna
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Meritev
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Nebesna mehanika
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Nebesni koordinatni sistem
Observatorij Pulkovo
Glavni blok Observatorija Pulkovo mm) refraktor, Repsold and Sons, izdelava lečja Alvan Clark & Sons, nameščen 1885 akromatični refraktor, Zeiss, Observatorija Pulkovo Osebje observatorija, 1886. Observatorij Pulkovo (- Pulkovski astronomski observatorij; okrajšava GAO RAN, koda IAU 084-Pulkovo) je glavni osnovni astronomski observatorij Ruske akademije znanosti.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Observatorij Pulkovo
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Precesija enakonočij
Rektor
Réktor je naziv predstojnika visokošolskih ustanov.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Rektor
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Ruski imperij
Rusko astronomsko društvo
Rusko astronomsko društvo (kratica RAO) je astronomsko društvo, ustanovljeno 20. marca 1891.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Rusko astronomsko društvo
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Sankt Peterburg
Severna polobla
Severna polobla, poudarjena z rumeno severnega tečaja Séverna pólóbla (ali séverna hemisfêra) je polovica planeta severno od njegovega ekvatorja.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Severna polobla
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Sila
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Sonce
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Sovjetska zveza
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Težnost
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Zemljepisna širina
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Zvezda
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in Zvezdni katalog
122 Gerda
122 Gerda (mednarodno ime je tudi 122 Gerda) je precej velik asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in 122 Gerda
16. april
16.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in 16. april
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in 1867
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in 1939
23. november
23.
Poglej Aleksander Aleksandrovič Ivanov (astronom) in 23. november