Kazalo
39 odnosi: Abbejev refraktometer, Abbejeva prizma, Barva, Brezrazsežna količina, Cezij, Disperzija (optika), Elektromagnetno valovanje, Energija, Ernst Karl Abbe, Fazna hitrost, Fizika, Goriščna razdalja, Helij, Infrardeče valovanje, Kadmij, Kalij, Kremenčevo steklo, Kromatična aberacija, Kronsko steklo, Leča (optika), Lomni količnik, Modra, Nanometer, Natrij, Optika, Rdeča, Rumena, Skupinska hitrost, Snov, Spektralna črta, Steklo, Svetloba, Točnost in natančnost, Ultravijolično valovanje, Valovna dolžina, Vidni spekter, Vijolična, Vodik, Zelena.
- Brezrazsežne količine
Abbejev refraktometer
Abbejev refraktometer s temperaturno nadzorovanimi prizmami Abbejev refraktometer je fizikalna merilna priprava za točno merjenje lomnega količnika.
Poglej Abbejevo število in Abbejev refraktometer
Abbejeva prizma
Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.
Poglej Abbejevo število in Abbejeva prizma
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Abbejevo število in Barva
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Abbejevo število in Brezrazsežna količina
Cezij
Cézij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cs in atomsko število 55.
Poglej Abbejevo število in Cezij
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Poglej Abbejevo število in Disperzija (optika)
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Abbejevo število in Elektromagnetno valovanje
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Abbejevo število in Energija
Ernst Karl Abbe
Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.
Poglej Abbejevo število in Ernst Karl Abbe
Fazna hitrost
Fazna hitrost je v fiziki hitrost s katero se širi točka z določeno fazo vzdolž dane smeri.
Poglej Abbejevo število in Fazna hitrost
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Abbejevo število in Fizika
Goriščna razdalja
zrcala. Goríščna razdálja (tudi goríščnica in žaríščna razdálja/dolžína ali žaríščnica) je razdalja gorišča od glavne ravnine leče ali ukrivljenega zrcala.
Poglej Abbejevo število in Goriščna razdalja
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Abbejevo število in Helij
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Abbejevo število in Infrardeče valovanje
Kadmij
Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Poglej Abbejevo število in Kadmij
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Abbejevo število in Kalij
Kremenčevo steklo
Kremenčevo steklo (tudi flintovo steklo iz angleške besede flint, kar pomeni kremen, tudi svinčevo steklo) je steklo s precej visoko vsebnostjo svinčevega oksida.
Poglej Abbejevo število in Kremenčevo steklo
Kromatična aberacija
Primer kromatične aberacije. Zgornja slika ima minimalno kromatično aberacijo, spodnja pa veliko Kromatična aberacija ali zarisba je optična napaka, ki se pojavi na fotografijah zaradi različnega loma svetlobe posameznih valovnih dolžin.
Poglej Abbejevo število in Kromatična aberacija
Kronsko steklo
Kronsko steklo je vrsta stekla, ki se uporablja za izdelavo leč in ostalih optičnih naprav.
Poglej Abbejevo število in Kronsko steklo
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Poglej Abbejevo število in Leča (optika)
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Abbejevo število in Lomni količnik
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Abbejevo število in Modra
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Abbejevo število in Nanometer
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Abbejevo število in Natrij
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Abbejevo število in Optika
Rdeča
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe.
Poglej Abbejevo število in Rdeča
Rumena
Rumêna je barva svetlobe z valovno dolžino 565-590 nm ali mešanica rdeče in zelene svetlobe, ki je videti iste barve.
Poglej Abbejevo število in Rumena
Skupinska hitrost
Skupínska hitróst (tudi grupna hitrost, oznaka cg) je hitrost, s katero potuje skupina valov pri potujočem valovanju z disperzijo.
Poglej Abbejevo število in Skupinska hitrost
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Abbejevo število in Snov
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Abbejevo število in Spektralna črta
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Abbejevo število in Steklo
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Abbejevo število in Svetloba
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Abbejevo število in Točnost in natančnost
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Abbejevo število in Ultravijolično valovanje
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Abbejevo število in Valovna dolžina
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Abbejevo število in Vidni spekter
Vijolična
Dišeča vijolica Vijolična je mešanica barv modre in rdeče.
Poglej Abbejevo število in Vijolična
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Abbejevo število in Vodik
Zelena
Zelêna je barva svetlobe z valovno dolžino 490-570 nm.
Poglej Abbejevo število in Zelena
Glej tudi
Brezrazsežne količine
Prav tako znan kot Abbejev diagram.