Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Žiga Graf

Index Žiga Graf

Žiga Graf, slovenski farmacevt, kemik in botanik, * 28. julij 1801, Ljubljana, † 3. september 1838, Ljubljana.

Kazalo

  1. 106 odnosi: Alkaloid, Alpe, Analizna kemija, Arhipov, Arhiv Republike Slovenije, Škrlatinka, Šmarna gora, Šola, Štajerska, Študij kemije v Ljubljani, Botanika, Delo, Dialektika, Doktorat, Dolenjske Toplice, Drevo, Društvo, Družina, Dunaj, Erlangenski program, Evropa, Evropij, Farmacija, Fizik, Fizikalni zakon, Franc Hladnik, Freiburg im Breisgau, Furlanija - Julijska krajina, Geologija, Gimnazija, Gozdarstvo, Grad Turjak, Gradbeništvo, Grmovnica, Herbarij, Hidrologija, Hladnik, Hrvaška, Istra, Izpit, Jama, Kamniško-Savinjske Alpe, Kastelic, Kemija, Kininovec, Kmet, Kmetijstvo, Korespondenca, Koroška statistična regija, Kranjska, ... Razširi indeks (56 več) »

Alkaloid

Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.

Poglej Žiga Graf in Alkaloid

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Žiga Graf in Alpe

Analizna kemija

Laboratorij za plinsko kromatografijo Analizna kemija je področje kemije, ki preučuje ločevanje, prepoznavanje in kvantificiranje kemičnih sestavin naravnih in umetnih snovi.

Poglej Žiga Graf in Analizna kemija

Arhipov

Arhipov je priimek več oseb.

Poglej Žiga Graf in Arhipov

Arhiv Republike Slovenije

Sedež Arhiva Republike SlovenijeArhiv Republike Slovenije je osrednja in največja arhivska ustanova v Republiki Sloveniji.

Poglej Žiga Graf in Arhiv Republike Slovenije

Škrlatinka

Izpuščaj pri škrlatinki. Škrlatinka je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča eritrogeni toksin bakterije Streptococcus pyogenes.

Poglej Žiga Graf in Škrlatinka

Šmarna gora

Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno) Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje,http://www.ljubljana.si/file/1273895/varna-pot-februar-2013_finalno---web.pdf je Šmarna gora (v ozadju, na sredini) eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja.

Poglej Žiga Graf in Šmarna gora

Šola

Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova, ki z različnimi oblikami pouka omogoča učencem (dijakom, študentom) organizirano, sistematično pridobivanje znanja in/ali spretnosti.

Poglej Žiga Graf in Šola

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Poglej Žiga Graf in Štajerska

Študij kemije v Ljubljani

Študij kemije v Ljubljani se je začel v 17.

Poglej Žiga Graf in Študij kemije v Ljubljani

Botanika

Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.

Poglej Žiga Graf in Botanika

Delo

Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.

Poglej Žiga Graf in Delo

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.

Poglej Žiga Graf in Dialektika

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Žiga Graf in Doktorat

Dolenjske Toplice

Dolenjske Toplice so naselje z okoli 900 prebivalci in središče občine Dolenjske Toplice.

Poglej Žiga Graf in Dolenjske Toplice

Drevo

Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.

Poglej Žiga Graf in Drevo

Društvo

Društvo je neprofitna in nevladna organizacija civilne družbe.

Poglej Žiga Graf in Društvo

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Poglej Žiga Graf in Družina

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Žiga Graf in Dunaj

Erlangenski program

Erlangenski program je program raziskovanja geometrije, ki ga je zastavil Felix Christian Klein leta 1872 v nastopnem predavanju na Univerzi v Erlangnu.

Poglej Žiga Graf in Erlangenski program

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Žiga Graf in Evropa

Evropij

Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.

Poglej Žiga Graf in Evropij

Farmacija

XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.

Poglej Žiga Graf in Farmacija

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Žiga Graf in Fizik

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Poglej Žiga Graf in Fizikalni zakon

Franc Hladnik

Franc de Paula Hladnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik in botanik, * 29. marec 1773, Idrija, † 25. november 1844, Ljubljana.

Poglej Žiga Graf in Franc Hladnik

Freiburg im Breisgau

Freiburg im Breisgau (alemansko Friburg im Brisgau; skrajšan zapis Freiburg i. Br. ali Freiburg i. B.), je mestna občina in četrto največje mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Žiga Graf in Freiburg im Breisgau

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Poglej Žiga Graf in Furlanija - Julijska krajina

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Poglej Žiga Graf in Geologija

Gimnazija

Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).

Poglej Žiga Graf in Gimnazija

Gozdarstvo

Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.

Poglej Žiga Graf in Gozdarstvo

Grad Turjak

Grad Turjak (nemško Burg Ursperg, pozneje Schloss Auersperg) se nahaja v naselju Turjak v občini Velike Lašče, okrog 20 km južno oz.

Poglej Žiga Graf in Grad Turjak

Gradbeništvo

Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.

Poglej Žiga Graf in Gradbeništvo

Grmovnica

Grm leske spomladi Grmovnica ali grm je v hortikulturi lesnata rastlina z več debli.

Poglej Žiga Graf in Grmovnica

Herbarij

''Vitellaria paradoxa'', primer rastline v herbariju. Sušilna peč za herbarijske rastline. Herbarij (iz latinščine herba.

Poglej Žiga Graf in Herbarij

Hidrologija

Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.

Poglej Žiga Graf in Hidrologija

Hladnik

Hladnik je priimek več oseb v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.

Poglej Žiga Graf in Hladnik

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Žiga Graf in Hrvaška

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Žiga Graf in Istra

Izpit

Izpit je preizkus znanja, ki je lahko v različnih oblikah (pisni, ustni, praktični,...). Na fakulteti se lahko opravi s pomočjo kolokvijev.

Poglej Žiga Graf in Izpit

Jama

Križna jama Acsibi jama, Argentina Jama je naravna podzemna odprtina, ki je dovolj velika, da lahko človek vanjo vstopi.

Poglej Žiga Graf in Jama

Kamniško-Savinjske Alpe

Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.

Poglej Žiga Graf in Kamniško-Savinjske Alpe

Kastelic

Kastelic je 23. najbolj pogost priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 31.

Poglej Žiga Graf in Kastelic

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Žiga Graf in Kemija

Kininovec

Kininovec (znanstveno ime Cinchona) je rod cvetoče rastline v družini Rubiaceae (broščevke), ki vsebuje vsaj 23 vrst dreves in grmovnic.

Poglej Žiga Graf in Kininovec

Kmet

Traktor na oranju Kmèt (ž. kmetíca) je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvom in/ali živinorejo).

Poglej Žiga Graf in Kmet

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Poglej Žiga Graf in Kmetijstvo

Korespondenca

Korespondenca (fr. correspondance) so medsebojni pisemski stiki, običajno gre za dvosmerno, formalno ali zasebno komunikacijo na daljavo, ki vključuje pisma, elektronsko pošto, spletne forume, bloge...

Poglej Žiga Graf in Korespondenca

Koroška statistična regija

Koroška statistična regija Prebivalstvena piramida za leto 2021 - koroška Koroška statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Poglej Žiga Graf in Koroška statistična regija

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Žiga Graf in Kranjska

Kranjska krajina

Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.

Poglej Žiga Graf in Kranjska krajina

Lekarna

Slika italijanske lekarne Lekárna (starinsko tudi apotéka) je zdravstvena ustanova, v kateri se opravlja lekarniška dejavnost, torej zagotavlja preskrbo prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili.

Poglej Žiga Graf in Lekarna

Licej

Licej je ime učenjaške ustanove, ki je skozi čas upravljala različne funkcije.

Poglej Žiga Graf in Licej

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Žiga Graf in Ljubljana

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Žiga Graf in London

Magister

Magister (iz latinskega magister, učitelj) je znanstveni akademski naslov, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Žiga Graf in Magister

Močvirje

Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.

Poglej Žiga Graf in Močvirje

Možgani

Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.

Poglej Žiga Graf in Možgani

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Žiga Graf in Narava

Naravno okolje

Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.

Poglej Žiga Graf in Naravno okolje

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Žiga Graf in Naravoslovje

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Žiga Graf in Nemčija

Odlikovanje

Odlikovanje je predmet, ki ga prejme odlikovanec kot znamenje za storjene zasluge na različnih področjih odlikovanja.

Poglej Žiga Graf in Odlikovanje

Planinska zveza Slovenije

Logotip Planinske zveze Slovenije Planinska zveza Slovenije je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru.

Poglej Žiga Graf in Planinska zveza Slovenije

Podnebje

Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.

Poglej Žiga Graf in Podnebje

Postojnska jama

V Postojnski jami je raziskanih 24.340 m podzemnih rovov.

Poglej Žiga Graf in Postojnska jama

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Žiga Graf in Praga

Prijateljstvo

Prijateljstvo je odnos med osebami, ki niso partnerji, a se med seboj zelo dobro razumejo.

Poglej Žiga Graf in Prijateljstvo

Prirodoslovni muzej Slovenije

Prirodoslovni muzej Slovenije (kratica PMS) je osrednji slovenski muzej na področju naravoslovja, ki ima svoje prostore v palači Rudolfinum na Prešernovi ulici (vhod za obiskovalce z Muzejske ulice 1) v Ljubljani, v neposredni bližini stavbe Državnega zbora Republike Slovenije na drugi strani Trga narodnih herojev.

Poglej Žiga Graf in Prirodoslovni muzej Slovenije

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Žiga Graf in Rastline

Raziskovanje

Raziskovanje je sistematično ustvarjalno delo oz.

Poglej Žiga Graf in Raziskovanje

Razprava (sura)

Razprava (arabsko Al-Mujadila) je 58.

Poglej Žiga Graf in Razprava (sura)

Razprava o metodi

‎Naslovnica prve izdaje Razprava o metodi (francosko Le Discours de la méthode) s polnim naslovom Razprava o metodi pravilnega vodenja razuma v iskanju resnice v naravoslovju (Le Discours de la méthode pour bien conduire sa raison et chercher la verité dans les sciences) je delo francoskega filozofa Renéja Descartesa, imenovanega Kartezij.

Poglej Žiga Graf in Razprava o metodi

Roka

Rôka je v anatomiji človeka opredeljena kot del zgornjih okončin, ki obsega zapestne kosti, dlančnice in prstnice.

Poglej Žiga Graf in Roka

September

September ali kimavec je 9.

Poglej Žiga Graf in September

Sistematika

Biološka sistematika pomeni preučevanje raznolikosti življenja v sedanjosti in preteklosti ter razmerij med živimi bitji skozi čas.

Poglej Žiga Graf in Sistematika

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Žiga Graf in Slovenci

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Žiga Graf in Slovenija

Smrt

Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.

Poglej Žiga Graf in Smrt

Sopomenka

Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.

Poglej Žiga Graf in Sopomenka

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Žiga Graf in Steklo

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Poglej Žiga Graf in Temperatura

Toplice (razločitev)

Toplice je ime več naselij Toplice so tudi zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca.

Poglej Žiga Graf in Toplice (razločitev)

Travnik

Travnik Travnik je ekosistem, v katerem med rastlinskimi vrstami prevladujejo trave in zelišča.

Poglej Žiga Graf in Travnik

Trgovec

Trgovec je poklic oziroma oseba, ki kupuje z namenom nadaljnje prodaje (trgovanje).

Poglej Žiga Graf in Trgovec

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Žiga Graf in Trst

Učinkovina

(Zdravilna) učinkovina ali aktivna snov je vsaka snov, ki že v relativno majhni količini vpliva na biokemične oziroma biofizikalne procese v organizmu in povzroči določen farmakološki odziv.

Poglej Žiga Graf in Učinkovina

Valvasorji

Janez Vajkard Valvasor Valvasorji so bili plemiška rodbina, ki je posedovala kar nekaj gradov, med njimi Medija, Bogenšperk, Rajhenburg in druge.

Poglej Žiga Graf in Valvasorji

Vreme

Vrême je meteorološko-klimatski izraz za stanje atmosfere, ki nastane pod vplivi vseh pomembnejših meteoroloških in atmosferskih pojavov (temperatura, vlaga, zračni tlak,...). Veda, ki preučuje vremenske vzorce, je meteorologija (vremenoslovje), ukvarja se tudi s kratkoročnim napovedovanjem vremena.

Poglej Žiga Graf in Vreme

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Žiga Graf in Vrsta (biologija)

Zakon

Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).

Poglej Žiga Graf in Zakon

Zdravnik

Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.

Poglej Žiga Graf in Zdravnik

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Žiga Graf in Zgodovina

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Poglej Žiga Graf in Zrak

1801

1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Žiga Graf in 1801

1811

1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Žiga Graf in 1811

1815

1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Žiga Graf in 1815

1817

1817 (MDCCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Žiga Graf in 1817

1820

1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Žiga Graf in 1820

1824

1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Žiga Graf in 1824

1831

1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Žiga Graf in 1831

1833

1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Žiga Graf in 1833

1838

1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Žiga Graf in 1838

28. julij

28.

Poglej Žiga Graf in 28. julij

28. september

28.

Poglej Žiga Graf in 28. september

3. september

3.

Poglej Žiga Graf in 3. september

, Kranjska krajina, Lekarna, Licej, Ljubljana, London, Magister, Močvirje, Možgani, Narava, Naravno okolje, Naravoslovje, Nemčija, Odlikovanje, Planinska zveza Slovenije, Podnebje, Postojnska jama, Praga, Prijateljstvo, Prirodoslovni muzej Slovenije, Rastline, Raziskovanje, Razprava (sura), Razprava o metodi, Roka, September, Sistematika, Slovenci, Slovenija, Smrt, Sopomenka, Steklo, Temperatura, Toplice (razločitev), Travnik, Trgovec, Trst, Učinkovina, Valvasorji, Vreme, Vrsta (biologija), Zakon, Zdravnik, Zgodovina, Zrak, 1801, 1811, 1815, 1817, 1820, 1824, 1831, 1833, 1838, 28. julij, 28. september, 3. september.