Kazalo
25 odnosi: Afina geometrija, Bernhard Riemann, Dvorazmerje, Eliptična geometrija, Evklidska geometrija, Felix Christian Klein, Geometrija, Geometrijski lik, Geometrijsko telo, Grupa, Hermann Minkowski, Hiperbolična geometrija, Kot, Nikolaj Ivanovič Lobačevski, Ploskev, Podgrupa, Posebna teorija relativnosti, Premica, Preslikava, Projektivna geometrija, Razdalja, Skladnost (geometrija), Točka, Togi premik, Ukrivljenost.
- Klasična geometrija
- Simetrija
- Teorija grup
Afina geometrija
Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.
Poglej Erlangenski program in Afina geometrija
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Erlangenski program in Bernhard Riemann
Dvorazmerje
harmonična konjugirana vrednost ''C'' glede na ''A'' in ''B'', tako da je dvorazmerje ''(A, B; C, D)'' enako -1. harmonično četverko točk Dvórazmérje (tudi anharmonično razmerje) je v matematiki število, ki opisuje medsebojno lego štirih kolinearnih točk, še posebej točk na projektivni premici.
Poglej Erlangenski program in Dvorazmerje
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Erlangenski program in Eliptična geometrija
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Erlangenski program in Evklidska geometrija
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Erlangenski program in Felix Christian Klein
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Erlangenski program in Geometrija
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Erlangenski program in Geometrijski lik
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Erlangenski program in Geometrijsko telo
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Erlangenski program in Grupa
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Poglej Erlangenski program in Hermann Minkowski
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Erlangenski program in Hiperbolična geometrija
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Erlangenski program in Kot
Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.
Poglej Erlangenski program in Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Ploskev
kroglo, se imenuje sfera Ploskev kot graf funkcije dveh spremenljivk Plôskev (zelo redko plôskva) v geometriji pomeni dvorazsežno tvorbo v trirazsežnem (ali večrazsežnem) prostoru.
Poglej Erlangenski program in Ploskev
Podgrupa
Podgrupa dane grupe za neko dvočleno operacijo * je H podmnožica množice G se imenuje podgrupa G, če H tudi tvori grupo za dvočleno operacijo *.
Poglej Erlangenski program in Podgrupa
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Erlangenski program in Posebna teorija relativnosti
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Erlangenski program in Premica
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Poglej Erlangenski program in Preslikava
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Poglej Erlangenski program in Projektivna geometrija
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Erlangenski program in Razdalja
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Erlangenski program in Skladnost (geometrija)
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Erlangenski program in Točka
Togi premik
Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.
Poglej Erlangenski program in Togi premik
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Erlangenski program in Ukrivljenost