71 odnosi: Anastomoza, Antigen, Aorta, Arterija, Astrocit, Avstralopitek, Bazalni ganglij, Bobnič, Celično jedro, Dendrit, Dihanje, Endotelij, Ependimska celica, Evolucija, Fosil, Ganglij, Hipofiza, Hipokampus, Hipotalamus, Homeostaza, Hrbtenjača, Kalij, Kisik, Korbinian Brodmann, Krvni obtok, Krvno-možganska pregrada, Kultura, Likvor, Limbični sistem, Logika, Mali možgani, Matematika, Mielin, Možgani, Možganska ovojnica, Možganski živec, Možgansko deblo, Mrežnica, Nevrit, Nevroglija, Nevron, Nos, Oko, Oligodendrocit, Organ, Organel, Osrednje živčevje, Parasimpatično živčevje, Požiralnik, Podaljšana hrbtenjača, ..., Podjezičnica, Prefrontalna skorja, Prvaki, Ravnotežje, Receptor, Rombencefalon, Sesalci, Sitka, Siva možganovina, Spinalni živec, Spodnja čeljustnica, Spomin, Talamus, Trebušna prepona, Učenje, Uho, Umetnost, Veliki možgani, Veznica, Voh, Zenica. Razširi indeks (21 več) »
Anastomoza
hortenzije, v katerem je vidno mrežje anastomoz med žilami. Anastomóza je izraz, ki označuje zvezo dveh delov, ki omogoča njuno medsebojno povezanost.
Novo!!: Človeški možgani in Anastomoza · Poglej več »
Antigen
Antigen je substanca, ki lahko v organizmu reagira s produkti, nastalimi v specifičnem imunskem odzivu (s protitelesi).
Novo!!: Človeški možgani in Antigen · Poglej več »
Aorta
Aórta (iz starogrškega ἀορτή - aortē, iz ἀείρω - aeirō »dvigujem«) ali velíka telésna odvódnica je največja arterija v človeškem telesu.
Novo!!: Človeški možgani in Aorta · Poglej več »
Arterija
Arterija ali odvodnica je žila, ki vodi kri iz srca v druge organe in tkiva.
Novo!!: Človeški možgani in Arterija · Poglej več »
Astrocit
Astrociti (grško astron - zvezda + kytos - celica) so ena od vrst celic nevroglije, ki so zvezdaste oblike.
Novo!!: Človeški možgani in Astrocit · Poglej več »
Avstralopitek
Rod avstralopítek (znanstveno ime Australopithecus) (latinsko australis »južna«, grško pithekos »opica«) je skupina izumrlih človečnjakov, zelo sorodna rodu človek.
Novo!!: Človeški možgani in Avstralopitek · Poglej več »
Bazalni ganglij
Bazalni gangliji ali globoka možganska jedra so skupina subkortikalnih jeder (skupki perikarionov pod možgansko skorjo) različnega izvora v možganih vretenčarjev.
Novo!!: Človeški možgani in Bazalni ganglij · Poglej več »
Bobnič
Bóbnič (lat. membrana tympani, membrana tympanica) je mrena iz kože in sluznice, ki loči zunanje uho od srednjega.
Novo!!: Človeški možgani in Bobnič · Poglej več »
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Novo!!: Človeški možgani in Celično jedro · Poglej več »
Dendrit
Možganska Purkinjejeva celica, kjer je nazorno vidna drevesasta struktura '''dendritov'''. Dendrit (grško dendrites: drevesni) je izrastek iz živčne celice, odgovoren za privzem informacij, ki jih dobiva od sosednjih celic preko sinaps.
Novo!!: Človeški možgani in Dendrit · Poglej več »
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Novo!!: Človeški možgani in Dihanje · Poglej več »
Endotelij
Prikaz zgradbe žile z označenim endotelijem. Endotélij je notranja plast obtočil iz enoskladnega ploščatega epitelija.
Novo!!: Človeški možgani in Endotelij · Poglej več »
Ependimska celica
hrbtenjači, ki ga omejujejo ependimske celice. Ependimske celice so vrsta nevroglije.
Novo!!: Človeški možgani in Ependimska celica · Poglej več »
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Novo!!: Človeški možgani in Evolucija · Poglej več »
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Novo!!: Človeški možgani in Fosil · Poglej več »
Ganglij
Mikroskopski preparat človeškega ganglija Ganglij ali živčni vozel je skupek živčnega tkiva v živčnem sistemu živali.
Novo!!: Človeški možgani in Ganglij · Poglej več »
Hipofiza
Lega hipofize v lobanji Hipofiza ali možganski privesek (glandula pituitaria, hypophysis) je endokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem), nameščena na predelu lobanje v turškem sedlu, ki je zadolžena za uravnavanje delovanja mnogih drugih, njej podrejenih endokrinih žlez (med drugim ščitnice, skorje nadledvične žleze in spolnih žlez).
Novo!!: Človeški možgani in Hipofiza · Poglej več »
Hipokampus
Levi hipokampus viden z lateralne strani Hipokampus je pomembna možganska struktura, vidna kot vzdolžna izboklina v spodnjem rogu stranskega ventrikla, in je del limbičnega lobusa.
Novo!!: Človeški možgani in Hipokampus · Poglej več »
Hipotalamus
Rentgenski posnetek možganov z označenim hipotalamusom Hipotalamus je majhno področje na bazi možganov, nad križiščem vidnih živcev (chiasma opticum) in hipofizo; s številnimi živčnimi potmi je povezan z višjimi centri.
Novo!!: Človeški možgani in Hipotalamus · Poglej več »
Homeostaza
Homeostaza ohranja umirjeno stanje telesa.
Novo!!: Človeški možgani in Homeostaza · Poglej več »
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Novo!!: Človeški možgani in Hrbtenjača · Poglej več »
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Novo!!: Človeški možgani in Kalij · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Človeški možgani in Kisik · Poglej več »
Korbinian Brodmann
Korbinian Brodmann, nemški nevrolog, * 17. november 1869, Liggersdorf, Nemčija, † 22. avgust 1918, München, Nemčija.
Novo!!: Človeški možgani in Korbinian Brodmann · Poglej več »
Krvni obtok
Krvni obtok je obtok krvi iz srca skozi arterije, arteriole, kapilare, venule in vene v srce, tako v pljučnem kot v sistemskem krvnem obtoku.
Novo!!: Človeški možgani in Krvni obtok · Poglej več »
Krvno-možganska pregrada
Posnetek endotelija podganje krvno-možganske pregrade z elektronskim mikroskopom. Krvno-možgánska pregráda ali hématoencefálna bariêra je pregrada, ki ščiti možgane pred molekulami iz krvnega obtoka, hkrati pa omogoča esencialne presnovne procese v možganih.
Novo!!: Človeški možgani in Krvno-možganska pregrada · Poglej več »
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Novo!!: Človeški možgani in Kultura · Poglej več »
Likvor
Likvor v štirih epruvetah Možgansko-hrbtenjačna tekočina, cerebrospinalna tekočina ali likvor (CSF) (latinsko liquor cerebrospinalis) je bistra, brezbarvna telesna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, nastaja pa v horoidnem pletežu štirih možganskih prekatov (levi in desni lateralni prekat, tretji prekat, četrti prekat).
Novo!!: Človeški možgani in Likvor · Poglej več »
Limbični sistem
Limbični sistem je označen rdeče Limbični sistem je del velikih možganov.
Novo!!: Človeški možgani in Limbični sistem · Poglej več »
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Novo!!: Človeški možgani in Logika · Poglej več »
Mali možgani
Máli možgáni ali cerebélum (cerebellum) ležijo v zadnji lobanjski kotanji.
Novo!!: Človeški možgani in Mali možgani · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Človeški možgani in Matematika · Poglej več »
Mielin
Mielín je sestavina mielínske ovójnice, ki vsebuje 30 odstotkov beljakovin in 70 odstotkov lipidov, z visoko koncentracijo holesterola in fosfolipidov.
Novo!!: Človeški možgani in Mielin · Poglej več »
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Novo!!: Človeški možgani in Možgani · Poglej več »
Možganska ovojnica
Možganska ovojnica ali meninga je vsaka od treh ovojnic osrednjega živčevja (možganov in hrbtenjače).
Novo!!: Človeški možgani in Možganska ovojnica · Poglej več »
Možganski živec
Možganski živci – prikaz njihovega prehoda skozi lobanjsko dno v možgane Možganski živec je vsak od dvanajstih parov živcev, ki izvirajo predvsem iz možganskega debla, vidni in olfaktorni živec pa iz velikih možganov.
Novo!!: Človeški možgani in Možganski živec · Poglej več »
Možgansko deblo
Možgansko deblo je del možganov.
Novo!!: Človeški možgani in Možgansko deblo · Poglej več »
Mrežnica
Mrežnica (''retina'') Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo.
Novo!!: Človeški možgani in Mrežnica · Poglej več »
Nevrit
Nevrít (ali akson) je dolg izrastek iz živčne celice, po katerem se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti periferiji celice.
Novo!!: Človeški možgani in Nevrit · Poglej več »
Nevroglija
podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.
Novo!!: Človeški možgani in Nevroglija · Poglej več »
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Novo!!: Človeški možgani in Nevron · Poglej več »
Nos
Nos je organ, s katerim dihamo, ovohavamo.
Novo!!: Človeški možgani in Nos · Poglej več »
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Novo!!: Človeški možgani in Oko · Poglej več »
Oligodendrocit
Oligodendrociti (v grščini celice z malo vejami) oziroma oligodendroglije so vrsta nevroglijskih celic.
Novo!!: Človeški možgani in Oligodendrocit · Poglej več »
Organ
Organ je lahko.
Novo!!: Človeški možgani in Organ · Poglej več »
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Novo!!: Človeški možgani in Organel · Poglej več »
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Novo!!: Človeški možgani in Osrednje živčevje · Poglej več »
Parasimpatično živčevje
Parasimpatično živčevje ali parasimpatik predstavlja vegetativne živce, ki izvirajo iz možganskega debla in iz križnega dela hrbtenjače.
Novo!!: Človeški možgani in Parasimpatično živčevje · Poglej več »
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Novo!!: Človeški možgani in Požiralnik · Poglej več »
Podaljšana hrbtenjača
Pogled od strani na sagitalni prerez človeških možganov. Podaljšana hrbtenjača je označena s številko 7; nad njo so mali možgani, pod njo pa cevasta hrbtenjača. Podaljšana hrbtenjača je spodnji del možganskega debla, v katerem so centri za avtonomne funkcije, kot so dihanje in kontrakcija žil.
Novo!!: Človeški možgani in Podaljšana hrbtenjača · Poglej več »
Podjezičnica
Povečana risba kosti Podjezíčnica, tudi hioídna kost leži pod spodnjo čeljustnico in je vpeta v vratne mišice.
Novo!!: Človeški možgani in Podjezičnica · Poglej več »
Prefrontalna skorja
Prefrontalna skorja ali prefrontalni korteks je regija možganov pri sesalcih.
Novo!!: Človeški možgani in Prefrontalna skorja · Poglej več »
Prvaki
Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.
Novo!!: Človeški možgani in Prvaki · Poglej več »
Ravnotežje
thumb Ravnotéžje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih (korektivnih, nadomestnih) gibov, ki so potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je le-ta porušen.
Novo!!: Človeški možgani in Ravnotežje · Poglej več »
Receptor
Recéptor je lahko.
Novo!!: Človeški možgani in Receptor · Poglej več »
Rombencefalon
Rombencefalon je del možganov človeka.
Novo!!: Človeški možgani in Rombencefalon · Poglej več »
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Novo!!: Človeški možgani in Sesalci · Poglej več »
Sitka
Sitka, od zgoraj Sitka ali etmoidna kost je neparna lobanjska kost, ki leži med čelnico in zagozdnico.
Novo!!: Človeški možgani in Sitka · Poglej več »
Siva možganovina
Siva možganovina ali siva substanca (latinsko substantia grisea) imenujemo območja osrednjega živčevja, ki je zgrajeno pretežno iz perikarionov živčnih celic.
Novo!!: Človeški možgani in Siva možganovina · Poglej več »
Spinalni živec
Spinalni živci so del perifernega živčevja.
Novo!!: Človeški možgani in Spinalni živec · Poglej več »
Spodnja čeljustnica
Spodnja čeljustnica Spodnja čeljustnica je največja kost obraznega dela lobanje in edina premična kost glave.
Novo!!: Človeški možgani in Spodnja čeljustnica · Poglej več »
Spomin
Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.
Novo!!: Človeški možgani in Spomin · Poglej več »
Talamus
Tálamus je siva možganovina jajčaste somerne oblike v zadajšnjem delu medmožganov (diencefalona) s številnimi jedri.
Novo!!: Človeški možgani in Talamus · Poglej več »
Trebušna prepona
Trebušna prepona Trebušna prepona ali diafragma (latinsko diaphragma abdominis, lahko tudi samo diaphragma) je pri sesalcih mišična pregrada med prsno in trebušno votlino.
Novo!!: Človeški možgani in Trebušna prepona · Poglej več »
Učenje
Učenje je proces spreminjanja znanja ali vedenja, zaradi izkušenj, s trajnim učinkom.
Novo!!: Človeški možgani in Učenje · Poglej več »
Uho
Uho je organ sluha, pri sesalcih pa je odgovoren tudi za ravnotežje.
Novo!!: Človeški možgani in Uho · Poglej več »
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Novo!!: Človeški možgani in Umetnost · Poglej več »
Veliki možgani
Veliki možgani ali cerebrum so najobsežnejši del osrednjega živčevja človeka.
Novo!!: Človeški možgani in Veliki možgani · Poglej več »
Veznica
Ožiljenost veznice človeškega očesa (Očesna) veznica je sluznica na notranji strani veke, ki preko forniksa prehaja na sprednjo stran zrkla do roženice.
Novo!!: Človeški možgani in Veznica · Poglej več »
Voh
Vóh je eden od petih čutov.
Novo!!: Človeški možgani in Voh · Poglej več »
Zenica
Zeníca (tudi pupíla) je odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico.
Novo!!: Človeški možgani in Zenica · Poglej več »