Kazalo
71 odnosi: Anastomoza, Antigen, Aorta, Arterija, Astrocit, Avstralopitek, Bazalni ganglij, Bobnič, Celično jedro, Dendrit, Dihanje, Endotelij, Ependimska celica, Evolucija, Fosil, Ganglij, Hipofiza, Hipokampus, Hipotalamus, Homeostaza, Hrbtenjača, Kalij, Kisik, Korbinian Brodmann, Krvni obtok, Krvno-možganska pregrada, Kultura, Likvor, Limbični sistem, Logika, Mali možgani, Matematika, Mielin, Možgani, Možganska ovojnica, Možganski živec, Možgansko deblo, Mrežnica, Nevrit, Nevroglija, Nevron, Nos, Oko, Oligodendrocit, Organ, Organel, Osrednje živčevje, Parasimpatično živčevje, Požiralnik, Podaljšana hrbtenjača, ... Razširi indeks (21 več) »
- Možgani
Anastomoza
hortenzije, v katerem je vidno mrežje anastomoz med žilami. Anastomóza je izraz, ki označuje zvezo dveh delov, ki omogoča njuno medsebojno povezanost.
Poglej Človeški možgani in Anastomoza
Antigen
Antigen je substanca, ki lahko v organizmu reagira s produkti, nastalimi v specifičnem imunskem odzivu (s protitelesi).
Poglej Človeški možgani in Antigen
Aorta
Aórta (iz starogrškega ἀορτή - aortē, iz ἀείρω - aeirō »dvigujem«) ali velíka telésna odvódnica je največja arterija v človeškem telesu.
Poglej Človeški možgani in Aorta
Arterija
Arterija ali odvodnica je žila, ki vodi kri iz srca v druge organe in tkiva.
Poglej Človeški možgani in Arterija
Astrocit
Astrociti (grško astron - zvezda + kytos - celica) so ena od vrst celic nevroglije, ki so zvezdaste oblike.
Poglej Človeški možgani in Astrocit
Avstralopitek
Rod avstralopítek (znanstveno ime Australopithecus) (latinsko australis »južna«, grško pithekos »opica«) je skupina izumrlih človečnjakov, zelo sorodna rodu človek.
Poglej Človeški možgani in Avstralopitek
Bazalni ganglij
Bazalni gangliji ali globoka možganska jedra so skupina subkortikalnih jeder (skupki perikarionov pod možgansko skorjo) različnega izvora v možganih vretenčarjev.
Poglej Človeški možgani in Bazalni ganglij
Bobnič
Bóbnič (lat. membrana tympani, membrana tympanica) je mrena iz kože in sluznice, ki loči zunanje uho od srednjega.
Poglej Človeški možgani in Bobnič
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Človeški možgani in Celično jedro
Dendrit
Možganska Purkinjejeva celica, kjer je nazorno vidna drevesasta struktura '''dendritov'''. Dendrit (grško dendrites: drevesni) je izrastek iz živčne celice, odgovoren za privzem informacij, ki jih dobiva od sosednjih celic preko sinaps.
Poglej Človeški možgani in Dendrit
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Človeški možgani in Dihanje
Endotelij
Prikaz zgradbe žile z označenim endotelijem. Endotélij je notranja plast obtočil iz enoskladnega ploščatega epitelija.
Poglej Človeški možgani in Endotelij
Ependimska celica
hrbtenjači, ki ga omejujejo ependimske celice. Ependimske celice so vrsta nevroglije.
Poglej Človeški možgani in Ependimska celica
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Človeški možgani in Evolucija
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Človeški možgani in Fosil
Ganglij
Mikroskopski preparat človeškega ganglija Ganglij ali živčni vozel je skupek živčnega tkiva v živčnem sistemu živali.
Poglej Človeški možgani in Ganglij
Hipofiza
Lega hipofize v lobanji Hipofiza ali možganski privesek (glandula pituitaria, hypophysis) je endokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem), nameščena na predelu lobanje v turškem sedlu, ki je zadolžena za uravnavanje delovanja mnogih drugih, njej podrejenih endokrinih žlez (med drugim ščitnice, skorje nadledvične žleze in spolnih žlez).
Poglej Človeški možgani in Hipofiza
Hipokampus
Levi hipokampus viden z lateralne strani Hipokampus je pomembna možganska struktura, vidna kot vzdolžna izboklina v spodnjem rogu stranskega ventrikla, in je del limbičnega lobusa.
Poglej Človeški možgani in Hipokampus
Hipotalamus
Rentgenski posnetek možganov z označenim hipotalamusom Hipotalamus je majhno področje na bazi možganov, nad križiščem vidnih živcev (chiasma opticum) in hipofizo; s številnimi živčnimi potmi je povezan z višjimi centri.
Poglej Človeški možgani in Hipotalamus
Homeostaza
Homeostaza ohranja umirjeno stanje telesa.
Poglej Človeški možgani in Homeostaza
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Poglej Človeški možgani in Hrbtenjača
Kalij
Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.
Poglej Človeški možgani in Kalij
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Človeški možgani in Kisik
Korbinian Brodmann
Korbinian Brodmann, nemški nevrolog, * 17. november 1869, Liggersdorf, Nemčija, † 22. avgust 1918, München, Nemčija.
Poglej Človeški možgani in Korbinian Brodmann
Krvni obtok
Krvni obtok je obtok krvi iz srca skozi arterije, arteriole, kapilare, venule in vene v srce, tako v pljučnem kot v sistemskem krvnem obtoku.
Poglej Človeški možgani in Krvni obtok
Krvno-možganska pregrada
Posnetek endotelija podganje krvno-možganske pregrade z elektronskim mikroskopom. Krvno-možgánska pregráda ali hématoencefálna bariêra je pregrada, ki ščiti možgane pred molekulami iz krvnega obtoka, hkrati pa omogoča esencialne presnovne procese v možganih.
Poglej Človeški možgani in Krvno-možganska pregrada
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Človeški možgani in Kultura
Likvor
Likvor v štirih epruvetah Možgansko-hrbtenjačna tekočina, cerebrospinalna tekočina ali likvor (CSF) (latinsko liquor cerebrospinalis) je bistra, brezbarvna telesna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo, nastaja pa v horoidnem pletežu štirih možganskih prekatov (levi in desni lateralni prekat, tretji prekat, četrti prekat).
Poglej Človeški možgani in Likvor
Limbični sistem
Limbični sistem je označen rdeče Limbični sistem je del velikih možganov.
Poglej Človeški možgani in Limbični sistem
Logika
Lógika (grško: lógos - beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih.
Poglej Človeški možgani in Logika
Mali možgani
Máli možgáni ali cerebélum (cerebellum) ležijo v zadnji lobanjski kotanji.
Poglej Človeški možgani in Mali možgani
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Človeški možgani in Matematika
Mielin
Mielín je sestavina mielínske ovójnice, ki vsebuje 30 odstotkov beljakovin in 70 odstotkov lipidov, z visoko koncentracijo holesterola in fosfolipidov.
Poglej Človeški možgani in Mielin
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Človeški možgani in Možgani
Možganska ovojnica
Možganska ovojnica ali meninga je vsaka od treh ovojnic osrednjega živčevja (možganov in hrbtenjače).
Poglej Človeški možgani in Možganska ovojnica
Možganski živec
Možganski živci – prikaz njihovega prehoda skozi lobanjsko dno v možgane Možganski živec je vsak od dvanajstih parov živcev, ki izvirajo predvsem iz možganskega debla, vidni in olfaktorni živec pa iz velikih možganov.
Poglej Človeški možgani in Možganski živec
Možgansko deblo
Možgansko deblo je del možganov.
Poglej Človeški možgani in Možgansko deblo
Mrežnica
Mrežnica (''retina'') Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo.
Poglej Človeški možgani in Mrežnica
Nevrit
Nevrít (ali akson) je dolg izrastek iz živčne celice, po katerem se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti periferiji celice.
Poglej Človeški možgani in Nevrit
Nevroglija
podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.
Poglej Človeški možgani in Nevroglija
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Človeški možgani in Nevron
Nos
Nos je organ, s katerim dihamo, ovohavamo.
Poglej Človeški možgani in Nos
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Človeški možgani in Oko
Oligodendrocit
Oligodendrociti (v grščini celice z malo vejami) oziroma oligodendroglije so vrsta nevroglijskih celic.
Poglej Človeški možgani in Oligodendrocit
Organ
Organ je lahko.
Poglej Človeški možgani in Organ
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Človeški možgani in Organel
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Človeški možgani in Osrednje živčevje
Parasimpatično živčevje
Parasimpatično živčevje ali parasimpatik predstavlja vegetativne živce, ki izvirajo iz možganskega debla in iz križnega dela hrbtenjače.
Poglej Človeški možgani in Parasimpatično živčevje
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Poglej Človeški možgani in Požiralnik
Podaljšana hrbtenjača
Pogled od strani na sagitalni prerez človeških možganov. Podaljšana hrbtenjača je označena s številko 7; nad njo so mali možgani, pod njo pa cevasta hrbtenjača. Podaljšana hrbtenjača je spodnji del možganskega debla, v katerem so centri za avtonomne funkcije, kot so dihanje in kontrakcija žil.
Poglej Človeški možgani in Podaljšana hrbtenjača
Podjezičnica
Povečana risba kosti Podjezíčnica, tudi hioídna kost leži pod spodnjo čeljustnico in je vpeta v vratne mišice.
Poglej Človeški možgani in Podjezičnica
Prefrontalna skorja
Prefrontalna skorja ali prefrontalni korteks je regija možganov pri sesalcih.
Poglej Človeški možgani in Prefrontalna skorja
Prvaki
Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.
Poglej Človeški možgani in Prvaki
Ravnotežje
thumb Ravnotéžje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih (korektivnih, nadomestnih) gibov, ki so potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je le-ta porušen.
Poglej Človeški možgani in Ravnotežje
Receptor
Recéptor je lahko.
Poglej Človeški možgani in Receptor
Rombencefalon
Rombencefalon je del možganov človeka.
Poglej Človeški možgani in Rombencefalon
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Človeški možgani in Sesalci
Sitka
Sitka, od zgoraj Sitka ali etmoidna kost je neparna lobanjska kost, ki leži med čelnico in zagozdnico.
Poglej Človeški možgani in Sitka
Siva možganovina
Siva možganovina ali siva substanca (latinsko substantia grisea) imenujemo območja osrednjega živčevja, ki je zgrajeno pretežno iz perikarionov živčnih celic.
Poglej Človeški možgani in Siva možganovina
Spinalni živec
Spinalni živci so del perifernega živčevja.
Poglej Človeški možgani in Spinalni živec
Spodnja čeljustnica
Spodnja čeljustnica Spodnja čeljustnica je največja kost obraznega dela lobanje in edina premična kost glave.
Poglej Človeški možgani in Spodnja čeljustnica
Spomin
Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.
Poglej Človeški možgani in Spomin
Talamus
Tálamus je siva možganovina jajčaste somerne oblike v zadajšnjem delu medmožganov (diencefalona) s številnimi jedri.
Poglej Človeški možgani in Talamus
Trebušna prepona
Trebušna prepona Trebušna prepona ali diafragma (latinsko diaphragma abdominis, lahko tudi samo diaphragma) je pri sesalcih mišična pregrada med prsno in trebušno votlino.
Poglej Človeški možgani in Trebušna prepona
Učenje
Učenje je proces spreminjanja znanja ali vedenja, zaradi izkušenj, s trajnim učinkom.
Poglej Človeški možgani in Učenje
Uho
Uho je organ sluha, pri sesalcih pa je odgovoren tudi za ravnotežje.
Poglej Človeški možgani in Uho
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Človeški možgani in Umetnost
Veliki možgani
Veliki možgani ali cerebrum so najobsežnejši del osrednjega živčevja človeka.
Poglej Človeški možgani in Veliki možgani
Veznica
Ožiljenost veznice človeškega očesa (Očesna) veznica je sluznica na notranji strani veke, ki preko forniksa prehaja na sprednjo stran zrkla do roženice.
Poglej Človeški možgani in Veznica
Voh
Vóh je eden od petih čutov.
Poglej Človeški možgani in Voh
Zenica
Zeníca (tudi pupíla) je odprtina v središču šarenice očesa, ki z oženjem in širjenjem dovoljuje pravi količini svetlobe vstop na mrežnico.
Poglej Človeški možgani in Zenica