Kazalo
323 odnosi: Alfred Nobel, Anestetik, Arhimed, Arhimedov vijak, Arkada, Astrolab, Astronomija, Avtomobil, Časovni pregled glasbenotehničnih izumov, Časovni pregled tehnike merjenja časa, Človek, Babilon, Baterija (elektrika), Bliskovni pomnilnik, Bluetooth, Bolometer, Brata Wright, Carl Friedrich Benz, Celofan, Cepljenje (medicina), Daljnogled, Dinamit, Dinamo, Dizel, Egipt, Električna kitara, Elektromagnet, Elektromotor, Elektronska pošta, Enrico Fermi, Ernst Werner von Siemens, Fermentacija, Fonograf, Fotoelektrični pojav, Fotografija, Gasilnik, Grčija, Guma, Heinrich Rudolf Hertz, Helikopter, Hiparh, Hladilnik (naprava), Hlajenje, Igralna konzola, Infinitezimalni račun, Infrardeče valovanje, Integrirano vezje, Internet, Italija, Izum, ... Razširi indeks (273 več) »
- Tehniški seznami
- Časovnice za tehniko
Alfred Nobel
Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj, * 21. oktober 1833, Stockholm, Švedska, † 10. december 1896, Sanremo, Italija.
Poglej Časovni pregled izumov in Alfred Nobel
Anestetik
Anestetik je učinkovina ali zdravilo, ki povzroči anestezijo oz.
Poglej Časovni pregled izumov in Anestetik
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Časovni pregled izumov in Arhimed
Arhimedov vijak
Arhimedov vijak je naprava, ki jo uporabljamo za pretakanje vode iz nižje ležečih voda (rek, jezer, morij itd.) v namakalne sisteme.
Poglej Časovni pregled izumov in Arhimedov vijak
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Časovni pregled izumov in Arkada
Astrolab
alidado kapetinški učenjaki razpravljajo o astrolabu, okoli leta 1200 Perzijsko-iranski astrolab iz leta 1208 Arseniusov astrolab iz leta 1569, Musée des Arts et Métiers, Pariz Perzijski astrolab iz 18. stoletja, Whippleov Muzej zgodovine znanosti, Cambridge ZDA. Na tej lepi pripravi sta vidna reta in alidada Toledu.
Poglej Časovni pregled izumov in Astrolab
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Časovni pregled izumov in Astronomija
Avtomobil
Rimac Nevera superšportni električni avtomobil Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh.
Poglej Časovni pregled izumov in Avtomobil
Časovni pregled glasbenotehničnih izumov
Časovni pregled glasbenotehničnih izumov je pregled izumov, ki so tako ali drugače povezani z glasbo, od mehanskih do električnih priprav, glasbil in drugih inovacij, po obdobjih in letih.
Poglej Časovni pregled izumov in Časovni pregled glasbenotehničnih izumov
Časovni pregled tehnike merjenja časa
Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.
Poglej Časovni pregled izumov in Časovni pregled tehnike merjenja časa
Človek
Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.
Poglej Časovni pregled izumov in Človek
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Časovni pregled izumov in Babilon
Baterija (elektrika)
Električna baterija je naprava iz ene ali več elektrokemičnih celic, ki lahko spremeni kemično energijo v električno in obratno pri polnilnih baterijah.
Poglej Časovni pregled izumov in Baterija (elektrika)
Bliskovni pomnilnik
mikrokontroler. Bliskovni pomnilnik (tudi flash memory) je vrsta računalniškega pomnilnika, ki ga lahko elektronsko izbrišemo ali reprogramiramo.
Poglej Časovni pregled izumov in Bliskovni pomnilnik
Bluetooth
Bluetooth slušalke Bluetooth ali modri zob je varna brezžična tehnologija za povezovanje različnih digitalnih elektronskih naprav na razdaljah do 10 metrov (Bluetooth verzija 5.0 LE).
Poglej Časovni pregled izumov in Bluetooth
Bolometer
Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).
Poglej Časovni pregled izumov in Bolometer
Brata Wright
Brata Orville (* 19. avgust 1871, Dayton, Ohio, ZDA, † 30. januar 1948, Oakwood, Ohio, ZDA) in Wilbur Wright (* 16. april 1867, Millville, Indiana, ZDA, † 30. maj 1912, Dayton, Ohio, ZDA), ameriška pionirja letalstva.
Poglej Časovni pregled izumov in Brata Wright
Carl Friedrich Benz
Carl Friedrich Benz (Karl Friedrich Michael Benz), nemški inženir in pionir avtomobilske industrije, * 25. november 1844, Mühlburg, danes del Karlsruheja, Baden-Württemberg, Nemčija, † 4. april 1929, Ladenburg, Baden-Württemberg, Nemčija.
Poglej Časovni pregled izumov in Carl Friedrich Benz
Celofan
Celofan je tanek, pregleden list narejen iz regenerirane celuloze.
Poglej Časovni pregled izumov in Celofan
Cepljenje (medicina)
otroški paralizi v Mariboru leta 1957 Cepljenje ali vakcinacija pomeni v medicini aplikacijo živih oslabljenih ali mrtvih organizmov ali njihovih toksoidov za preprečevanje nalezljivih bolezni pri sprejemljivih osebah.
Poglej Časovni pregled izumov in Cepljenje (medicina)
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Časovni pregled izumov in Daljnogled
Dinamit
Dinamit je prvi kemični eksploziv, močnejši od črnega smodnika, s katerim se je dalo varno upravljati.
Poglej Časovni pregled izumov in Dinamit
Dinamo
Dinamo je električni generator, ki proizvaja enosmerni tok z uporabo komutatorja.
Poglej Časovni pregled izumov in Dinamo
Dizel
Dizel, izdelan leta 1897 Patent podeljen Rudolfu Dieslu za njegov dizel iz leta 1893 Dízel (tudi dízelmotór ali dízelski motór) je vrsta motorjev z notranjim zgorevanjem, poimenovana po izumitelju Rudolfu Dieslu.
Poglej Časovni pregled izumov in Dizel
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Časovni pregled izumov in Egipt
Električna kitara
210px.
Poglej Časovni pregled izumov in Električna kitara
Elektromagnet
Elektromagnet je vrsta magneta, pri katerem magnetno polje ustvarja pretok električnega toka.
Poglej Časovni pregled izumov in Elektromagnet
Elektromotor
Različni elektromotorji Eléktromotór je stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko.
Poglej Časovni pregled izumov in Elektromotor
Elektronska pošta
Elektrónska póšta (tudi é-póšta) je način sestavljanja, pošiljanja in sprejemanja sporočil po elektronskih komunikacijskih sistemih.
Poglej Časovni pregled izumov in Elektronska pošta
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Poglej Časovni pregled izumov in Enrico Fermi
Ernst Werner von Siemens
Werner von Siemens, nemški izumitelj in industrialec, * 13. december 1816, Lenthe, Nemčija, † 6. december 1892.
Poglej Časovni pregled izumov in Ernst Werner von Siemens
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).
Poglej Časovni pregled izumov in Fermentacija
Fonograf
Edisonov fonograf Fonograf je mehanska naprava za snemanje zvoka.
Poglej Časovni pregled izumov in Fonograf
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Poglej Časovni pregled izumov in Fotoelektrični pojav
Fotografija
Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.
Poglej Časovni pregled izumov in Fotografija
Gasilnik
Gasílnik ali gasílni aparát je naprava za aktivno požarno zaščito, ki je namenjena za gašenje začetnih požarov v nujnih primerih.
Poglej Časovni pregled izumov in Gasilnik
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Časovni pregled izumov in Grčija
Guma
Zbiranje lateksa iz ranjenega debla kavčukovca Guma je elastični ogljikovodikov polimer, ki ga pridobivamo iz mlečne emulzije (znane kot lateks) iz mnogih rastlin, lahko pa jo pridobimo tudi sintetično.
Poglej Časovni pregled izumov in Guma
Heinrich Rudolf Hertz
Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.
Poglej Časovni pregled izumov in Heinrich Rudolf Hertz
Helikopter
Helikópter (grško helix - spirala + pteron - krilo), redko tudi vijákar ali vertoljet (rusko), je zrakoplov, težji od zraka, in za razliko od letal vzgona ne proizvaja s krili, temveč z vrtečim se rotorjem (vrtljivimi krili) (dvokraki rotor, štirikraki rotor, koaksialni rotor...).
Poglej Časovni pregled izumov in Helikopter
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Časovni pregled izumov in Hiparh
Hladilnik (naprava)
Hladilnik, naložen z različnimi živili Hladilnik je gospodinjski aparat za hlajenje živil.
Poglej Časovni pregled izumov in Hladilnik (naprava)
Hlajenje
Hlajénje je odvajanje toplote.
Poglej Časovni pregled izumov in Hlajenje
Igralna konzola
Magnavox Odyssey, prva široko dostopna igralna konzola Igralna konzola je računalniška naprava, namenjena zlasti poganjanju videoiger, ki sprejema ukaze iz vhodnih enot in prikazuje dogajanje na zaslonu, bodisi vgrajenem, bodisi ima video izhod za priklop televizijskega sprejemnika.
Poglej Časovni pregled izumov in Igralna konzola
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Poglej Časovni pregled izumov in Infinitezimalni račun
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Časovni pregled izumov in Infrardeče valovanje
Integrirano vezje
Čip pod mikroskopom Integrirano vezje (tudi čip) je mikrovezje, sestavljeno iz množice elektronskih elementov, ki so na skupnem substratu iz polprevodniškega materiala med seboj povezani v električno vezje.
Poglej Časovni pregled izumov in Integrirano vezje
Internet
Vizualizacija različnih poti skozi del interneta Internet, medmrežje ali medomrežje (mednarodni izraz internet je skrajšan iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij.
Poglej Časovni pregled izumov in Internet
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Časovni pregled izumov in Italija
Izum
Izúm ali iznájdba je predmet, postopek ali tehnika, ki pomeni novost in je delo človeškega uma.
Poglej Časovni pregled izumov in Izum
Izumitelj
Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.
Poglej Časovni pregled izumov in Izumitelj
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Časovni pregled izumov in Jedrski reaktor
Johannes Gutenberg
Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.
Poglej Časovni pregled izumov in Johannes Gutenberg
John Boyd Dunlop
John Boyd Dunlop, škotski izumitelj, * 5. februar 1840, Dreghorn, Škotska, † 23. oktober 1921.
Poglej Časovni pregled izumov in John Boyd Dunlop
Josef Ressel
Josef Ludvík František Ressel, češko-nemški gozdni čuvaj in izumitelj ladijskega vijaka (propelerja) z avstrijskim državljanstvom, * 29. junij 1793, Chrudim (Češka), † 9. oktober 1857, Ljubljana.
Poglej Časovni pregled izumov in Josef Ressel
Katapult (orožje)
Katapult je vzvojni metalni stroj, ki se je uporabljal v antiki in srednjem veku.
Poglej Časovni pregled izumov in Katapult (orožje)
Kavčuk
Pridobivanje surovega kavčuka iz dreves Kavčuk je elastična, naravna ali umetno pridobljena snov, iz katere z vulkanizacijo izdelujemo gumo.
Poglej Časovni pregled izumov in Kavčuk
Kirij
Kiríj ali curíj je umetni element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cm (iz latinskega imena Curium) in atomsko število 96.
Poglej Časovni pregled izumov in Kirij
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Časovni pregled izumov in Kitajska
Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami.
Poglej Časovni pregled izumov in Klavir
Klimatska naprava
Vgradna klimatska naprava Klimatska naprava je nepogrešljiva naprava sodobne družbe, sodobne tehnologije, ki slab, onesnažen zrak v prostoru očisti oziroma spremeni njegove lastnosti, kot je vlažnost, ga filtrira in ga optimizira na priporočeno bivalno temperaturo, ne glede na vremenske razmere zunaj.
Poglej Časovni pregled izumov in Klimatska naprava
Kolo (prevozno sredstvo)
2007. Veliko koles različnih tipov in velikosti v Buenos Airesu. Rog Kolo (tudi dvókoló ali bicíkel) je prevozno sredstvo brez lastnega pogona.
Poglej Časovni pregled izumov in Kolo (prevozno sredstvo)
Kolobarjenje
žetvijo, rjava polja pa so bila ravno posejana ali mirujejo. Kolobarjenje (tudi kolobar) je metoda, pri kateri se vrtnine letno premikajo po gredah v določenem zaporedju.
Poglej Časovni pregled izumov in Kolobarjenje
Kompaktna kaseta
Kaseta TDK D-C60 Kompaktna kaseta, pogosto tudi avdio kaseta, kasetni trak, kaseta ali preprosto trak, je magnetni trak, oblikovan za zvočni zapis.
Poglej Časovni pregled izumov in Kompaktna kaseta
Kompas
Kompas Roža vetrov Kómpas je naprava za določanje strani neba.
Poglej Časovni pregled izumov in Kompas
Kopač (stroj)
Kopač, bager ali ekskavator je težki stroj za gradbena, zemeljska ali rudarska dela.
Poglej Časovni pregled izumov in Kopač (stroj)
Kovanec
valut Kovánec (tudi nôvec) je denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem (od tod ime).
Poglej Časovni pregled izumov in Kovanec
Kvas
Suhi kvas Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk.
Poglej Časovni pregled izumov in Kvas
Ladijski vijak
Vijaki ''Olympica'' so bili identični vijakom ''Titanica'', z izjemo srednjega vijaka, ki je bil na ''Titanicu'' trilistni Ladijski vijak ali propeler je najpogostejši sodobni ladijski pogonski sistem, pa tudi strukturna osnova drugih vrst propelerjev.
Poglej Časovni pregled izumov in Ladijski vijak
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Časovni pregled izumov in Laser
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.
Poglej Časovni pregled izumov in Lidija
Litografija
Jurija Pajka iz leta 1836 Litografija ali kamnotisk je grafična tehnika odtisa risbe s kamnite plošče na papir.
Poglej Časovni pregled izumov in Litografija
Logaritem
Grafi funkcij \ln x\, (modra), \log x\, (rdeča) in \log_1/2 x\, (vijolična) Logaritem števil 0-10. Na ''x''-osi so argumenti logaritmov, na ''y''-osi so vrednosti po enačbi y.
Poglej Časovni pregled izumov in Logaritem
Logaritemsko računalo
Logarítemsko računálo (po domače imenovano »reh'nšiber«, iz nemške besede Rechenschieber) je preprost analogni računalnik, podoben ravnilu, po navadi sestavljen iz treh vpetih umerjenih tračnih letev in drsečega okvirja.
Poglej Časovni pregled izumov in Logaritemsko računalo
Mehanizem z Antikitere
Glavni del mehanizma de Solla Pricea) Shematični prikaz mehanizma Antikiterski mehanizem (O mehanismós ton Antikithéros) je bil antični mehanični analogni računalnik (kot nasprotje sodobnemu digitalnemu računalniku).
Poglej Časovni pregled izumov in Mehanizem z Antikitere
Metronom
Mehanični metronom Elektronski metronom Metronóm je merilna naprava, s katero se natančno določi hitrost izvajanega glasbenega dela.
Poglej Časovni pregled izumov in Metronom
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Poglej Časovni pregled izumov in Michael Faraday
Mikrofon
Mikrofon Mikrofón je naprava, ki spreminja zvok (nihanje zračnega tlaka) v električno napetost.
Poglej Časovni pregled izumov in Mikrofon
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Časovni pregled izumov in Mikroskop
Mikrovalovna pečica
Mikrovalovna pečica tudi »mikrovalovka« je gospodinjski pripomoček, ki se uporablja za pripravo (kuhanje) in segrevanje hrane, pijače s pomočjo absorbcije mikrovalov.
Poglej Časovni pregled izumov in Mikrovalovna pečica
Milo
Ročno izdelano milo Mila so snovi, ki jih dobimo, če maščobe segrejemo skupaj z natrijevim ali kalijevem hidroksidom.
Poglej Časovni pregled izumov in Milo
Mlatilnica
Mlatilnica na ročni pogon Moderna mlatilnica Mlatilnica (v severovzhodni Sloveniji Trešmašin) je kmetijski stroj, za mlatenje in čiščenje žit, želeni rezultat, ki ga stroj proizvede, je separacija semen ali zrnja (med žita sodijo soja, lan, oves, pšenica, rž, itd.); stranski produkt pa je slama, oziroma lupine rastlin, ki so jim odvzete vse hranilne vsebine.Mlatilnice danes niso več v uporabi njih so na Slovenskem proti koncu 20.
Poglej Časovni pregled izumov in Mlatilnica
Modem
Módem je naprava za pretvorbo podatkov v obliko primerno za prenos po telekomunikacijskih linijah.
Poglej Časovni pregled izumov in Modem
Morsejeva abeceda
Morsejeva abeceda je kodiranje črk, številk in ločil s pomočjo kombinacije dolgih in kratkih znakov.
Poglej Časovni pregled izumov in Morsejeva abeceda
Motocikel
Motocikel znamke Honda Motocikel je izraz za vozilo na dveh ali tudi treh kolesih.
Poglej Časovni pregled izumov in Motocikel
Nihalo
Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.
Poglej Časovni pregled izumov in Nihalo
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Časovni pregled izumov in Nikola Tesla
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Časovni pregled izumov in Obok
Ottov motor
Ottov motor je motor z notranjim zgorevanjem.
Poglej Časovni pregled izumov in Ottov motor
Padalo
Padálo je mehanska naprava iz mehke tkanine, ki z zračnim uporom zavre prosto padanje telesa skozi ozračje.
Poglej Časovni pregled izumov in Padalo
Palec
Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.
Poglej Časovni pregled izumov in Palec
Parna lokomotiva
Prikaz delovanja parne lokomotive Kolesje parne lokomotive JŽ 06-018 na ljubljanski postaji Párna lokomotíva je lokomotiva, ki kot pogonsko sredstvo uporablja vodno paro.
Poglej Časovni pregled izumov in Parna lokomotiva
Parnik
Model parnika v prerezu Parnik je ladja, katere vijak ali vodno kolo poganja parni stroj ali parna turbina.
Poglej Časovni pregled izumov in Parnik
Penicilini
Osnovna struktura penicilinov. Na mestu "R" se nahajajo različne strukture. Penicilini so skupina antibiotikov, ki so naravni produkti nekaterih gliv (iz rodu čopičastih plesni (Penicillium)) ali pa so polsintetičnega izvora.
Poglej Časovni pregled izumov in Penicilini
Pfizer
Pfizer Inc. je ameriška multinacionalna farmacevtska korporacija.
Poglej Časovni pregled izumov in Pfizer
Pištola
Pištola Beretta 92FS kalibra 9mm Pištola (tudi samokres) je podskupina kratkocevnega ročnega strelnega orožja.
Poglej Časovni pregled izumov in Pištola
Pisalni stroj
MIGNON 4 MIGNON 4 Pisalni stroj je mehanična ali električna naprava z naborom tipk.
Poglej Časovni pregled izumov in Pisalni stroj
Pivo
Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.
Poglej Časovni pregled izumov in Pivo
Plinska maska
Plinska maska Plinska maska je zaščitno sredstvo za varovanje obraznega dela, oči, dihalnih organov in prebavnih organov pred strupenimi snovmi, ki se širijo po zraku.
Poglej Časovni pregled izumov in Plinska maska
Pnevmatika
Površina pnevmatike Pnevmatika je z zrakom napolnjeno kolo iz gume.
Poglej Časovni pregled izumov in Pnevmatika
Podmornica
Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).
Poglej Časovni pregled izumov in Podmornica
Povratna zanka
Povrátna zánka ali feedback se pogosto uporablja kot sopomenka za dvosmerno komunikacijo, izvirno pa je povratna zanka izraz iz kibernetike.
Poglej Časovni pregled izumov in Povratna zanka
Pralni stroj
Sprednja stran pralnega stroja Pralni stroj je električna naprava za pranje perila.
Poglej Časovni pregled izumov in Pralni stroj
Preiskava z ultrazvokom
Preiskava ali slikanje z ultrazvokom (s tujko ultrasonografija) je metoda za preučevanje fizične strukture notranjosti preiskovanca, pri kateri izkoriščamo pojav, da se ultrazvok (podobno kot svetloba) lomi in odbija na stikih območij z različno gostoto (odtod tudi izraz ehografija).
Poglej Časovni pregled izumov in Preiskava z ultrazvokom
Prenosni telefon
Samsung SGH-C200 Prenosni telefon (tudi mobilni telefon, mobitel, mobilec ali mobilnik) je elektronska telekomunikacijska naprava z osnovnimi zmožnostmi, enakimi običajnemu stacionarnemu telefonu, poleg tega pa je popolnoma prenosna in ne potrebuje žične povezave s telefonskim omrežjem.
Poglej Časovni pregled izumov in Prenosni telefon
Prenosnik
Prenosnik IBM Thinkpad R51 Prenôsnik (tudi prenôsni računálnik ali nótesnik) je manjši in lažji prenosljiv osebni računalnik.
Poglej Časovni pregled izumov in Prenosnik
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Poglej Časovni pregled izumov in Računalnik
Radar
Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).
Poglej Časovni pregled izumov in Radar
Radijski sprejemnik
V radijskih komunikacijah je radijski sprejemnik (radio) elektronska naprava, ki sprejema radijske valove in jih pretvarja v človeku razumljivo obliko.
Poglej Časovni pregled izumov in Radijski sprejemnik
Radio
Starinski radijski sprejemnik Rádio (latinsko radius – žarek) je tehnologija, ki omogoča prenos signalov s prilagajanjem (modulacijo) elektromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot svetloba.
Poglej Časovni pregled izumov in Radio
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Časovni pregled izumov in Rentgenski žarki
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.
Poglej Časovni pregled izumov in Robert Wilhelm Bunsen
Rudar
jugoslovanskem bankovcu Rudar je človek, ki koplje rudo ali upravlja temu namenjene stroje kot so npr.
Poglej Časovni pregled izumov in Rudar
Rudolf Diesel
Rudolf Christian Karl Diesel, nemški izumitelj in strojni inženir, * 18. marec 1858, Pariz, Francija, † 30. september 1913, na poti s poštno ladjo SS Dresden na progi Antwerpen - Harwich v Rokavskem prelivu.
Poglej Časovni pregled izumov in Rudolf Diesel
Samuel Pierpont Langley
Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.
Poglej Časovni pregled izumov in Samuel Pierpont Langley
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Časovni pregled izumov in Satelit
Sekstant (razločitev)
Izraz sekstant se lahko nanaša na.
Poglej Časovni pregled izumov in Sekstant (razločitev)
Sildenafil
Sildenafil je učinkovina iz skupine zaviralcev fosfodiesteraze tipa 5,Povzetek glavnih značilnosti zdravila Tornetis, zadnja revizija besedila: 13.
Poglej Časovni pregled izumov in Sildenafil
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Časovni pregled izumov in Sirakuze
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Časovni pregled izumov in Sirija
Smodnik
Madžarski brezdimni smodnik REX v pločevinasti embalaži Brezdimni smodnik za šibrenice v kosmičih Smodníki oziroma deflagrácijske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, ki sproščajo svojo energijo s hitrim zgorevanjem, pri čemer prehajajo iz trdnega agregatnega stanja v plinasto, ob tem v zaprtem prostoru nastaja visok pritisk.
Poglej Časovni pregled izumov in Smodnik
Sončna celica
Sončna celica Sončna celica (tudi fotovoltaična celica) je naprava, ki sončne fotone (sončno energijo) s pomočjo elektronov pretvori v elektriko.
Poglej Časovni pregled izumov in Sončna celica
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Časovni pregled izumov in Srce
Srednja Amerika
Srednja Amerika je podregija v srednjih zemljepisnih širinah med Severno in Južno Ameriko.
Poglej Časovni pregled izumov in Srednja Amerika
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Časovni pregled izumov in Steklo
Stetoskop
Stetoskóp (iz grščine stethos.
Poglej Časovni pregled izumov in Stetoskop
Sulfonamidi
Sulfonamidna funkcionalna skupina Sulfonamidi ali sulfamidi so skupina starejših kemoterapevtikov za zdravljenje bolezni sečil in nekaterih splošnih infektov.
Poglej Časovni pregled izumov in Sulfonamidi
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Časovni pregled izumov in Sumerija
Svetleča dioda
Svetleča dioda (angleška kratica LED (light-emitting diode)) je polprevodniški elektronski element.
Poglej Časovni pregled izumov in Svetleča dioda
Svinčnik
Sprednji in zadnji konec HB svinčnika Svinčnik je pisalo s sredico (mino) iz mešanice grafita in gline, obdano z držalom iz lesa, plastike ali podobnega materiala.
Poglej Časovni pregled izumov in Svinčnik
Tank
Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.
Poglej Časovni pregled izumov in Tank
Telefon
Prvi Iskrin avtomatski telefonski aparat brez zemeljske tipke ATA2, od 1949 dalje Telefon (in) je telekomunikacijska naprava za sprejem in oddajo zvoka (običajno govora) na veliko razdaljo.
Poglej Časovni pregled izumov in Telefon
Telegraf
Telegraf je električna naprava, ki z električnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila.
Poglej Časovni pregled izumov in Telegraf
Televizija
Televizija iz leta 1950 Braun HF1 iz leta 1958 Televizíja (tudi televízija) (z znano kratico TV) je tehnologija prenosa negibnih ali gibajočih se slik in zvoka na daljavo.
Poglej Časovni pregled izumov in Televizija
Termometer
Medicinski živosrebrni termometer Bimetalni mehanski termometer Termométer ali toplomér je priprava za merjenje temperature.
Poglej Časovni pregled izumov in Termometer
Termopar
°C Seebeckov tokokrog Termočlen (têrmočlén ali têrmoelemènt) je sklenjen električni krog iz dveh različnih vodnikov, po katerem steče električni tok, če sta na spojnih mestih različni temperaturi.
Poglej Časovni pregled izumov in Termopar
Thomas Alva Edison
Thomas Alva Edison, ameriški podjetnik, znanstvenik, izumitelj, fizik, elektroinženir in matematik, * 11. februar 1847, Milan, Ohio, ZDA, † 18. oktober 1931, Glenmont, New Jersey, ZDA.
Poglej Časovni pregled izumov in Thomas Alva Edison
Tramvaj
Tramvaj na Dunaju Notranjost tramvaja na Dunaju Trámvaj (tudi tramváj) ali eléktrična céstna želéznica je tirno vozilo, ki je lažje od vlaka, namenjeno za prevoz potnikov (včasih tudi tovora).
Poglej Časovni pregled izumov in Tramvaj
Transformator
Transformator Transformator je statična električna naprava, ki preoblikuje (pretvarja) električno energijo ene izmenične napetosti in enega izmeničnega toka v električno energijo druge izmenične napetosti in drugega izmeničnega toka iste frekvence.
Poglej Časovni pregled izumov in Transformator
Transfuzija krvi
Pacient prejema kri skozi kanilo dekstroze in adenina (CPDA) Transfuzija krvi je medicinski postopek, pri katerem prejemnik dobi kri ali krvne proizvode intravensko v svoj krvni obtok, kot nadomestilo za pomanjkanje sestavnih delov krvi.
Poglej Časovni pregled izumov in Transfuzija krvi
Tranzistor
Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.
Poglej Časovni pregled izumov in Tranzistor
Trolejbus
Debrecenu '''Shema trolejbusa''' 1: električna napeljava; 2: označevalna tabla; 3: vzvratno ogledalo; 4: luči; 5: vstopna vrata; 6: prednje kolo; 7: izstopna vrata; 8: pogonsko kolo; 9: stranske letve; 10: držalo; 11: kabel ali vrv; 12: prevodnik; 13: vodilo; 14: zračnik; 15: strešni generator; 16: interna številka trolejbusa.
Poglej Časovni pregled izumov in Trolejbus
Ustna voda
Ústna vôda je vodna raztopina za uporabo na ustni sluznici, ki se je ne sme pogoltniti in se uporablja v kozmetične ali terapevtske namene.
Poglej Časovni pregled izumov in Ustna voda
Varnost
Varnost je stanje, ko smo zavarovani oz.
Poglej Časovni pregled izumov in Varnost
Vžigalica
Goreča vžigalica Vžigalica je lesena paličica, ki je prepojena s parafinom; uporablja se za netenje ognja.
Poglej Časovni pregled izumov in Vžigalica
Verižna žaga
Veriga Električna verižna žaga Verižna žaga za rezanje betona Verižna žaga je tip žage, pri kateri so rezalni zobje nameščeni na verigo.
Poglej Časovni pregled izumov in Verižna žaga
Videoigra
Naprava Magnavox Odyssey, prva igralna konzola za domačo uporabo, na kateri teče ''Pong'', prva komercialno uspešna videoigra Vídeoígra (ali vídeo ígra) je elektronska igra, pri kateri igralec z vmesnikom upravlja elektronsko napravo, na kateri igra teče, ta pa mu posreduje odziv v video obliki.
Poglej Časovni pregled izumov in Videoigra
Videokaseta
Razstavljena video kaseta MiniDV Video kaseta je pomnilni medij, na katerega shranjujemo video posnetke.
Poglej Časovni pregled izumov in Videokaseta
Vijak
Vijaki različnih oblik frame Vrteči se vijak Viják je v strojništvu element za ločljive zveze, kot enostaven stroj pa je to naprava, ki spreminja silo vrtenja v vlečno oziroma potisno silo ali pa naprava za transport sipkih materialov ali tekočin.
Poglej Časovni pregled izumov in Vijak
Vino
Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.
Poglej Časovni pregled izumov in Vino
Vodna ura
Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.
Poglej Časovni pregled izumov in Vodna ura
Wilhelm Röntgen
Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).
Poglej Časovni pregled izumov in Wilhelm Röntgen
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Časovni pregled izumov in William Herschel
Wright Flyer
Slika Flyerja 1 Wright Flyer (tudi Flyer 1, slovensko letalec 1) je bilo prvo motorno letalo na svetu.
Poglej Časovni pregled izumov in Wright Flyer
Zaslon na dotik
Informacijski terminal z zaslonom na dotik v muzeju Zaslon na dotik oz.
Poglej Časovni pregled izumov in Zaslon na dotik
Zgoščenka
Zgoščenka Zgoščenka (kratica CD, angleško Compact Disc, kompaktni disk) je optični disk, ki ga uporabljamo za zapisovanje digitalnih podatkov.
Poglej Časovni pregled izumov in Zgoščenka
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Poglej Časovni pregled izumov in Zvon
1. tisočletje
1.
Poglej Časovni pregled izumov in 1. tisočletje
1. tisočletje pr. n. št.
1.
Poglej Časovni pregled izumov in 1. tisočletje pr. n. št.
100 pr. n. št.
100 pr.
Poglej Časovni pregled izumov in 100 pr. n. št.
1440
1440 (MCDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1440
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Časovni pregled izumov in 15. stoletje
1500
1500 (MD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1500
1509
1509 (MDIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1509
1580
1580 (MDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1580
1588
1588 (MDLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1588
1589
1589 (MDLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1589
1590
1590 (MDXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po julijanskem pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1590
1592
1592 (MDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1592
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Časovni pregled izumov in 16. stoletje
1600
1600 (MDC) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1600
1608
1608 (MDCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1608
1614
1614 (MDCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1614
1621
1621 (MDCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1621
1640
1640 (MDCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1640
1642
1642 (MDCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1642
1643
1643 (MDCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1643
1658
1658 (MDCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1658
1659
1659 (MDCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1659
1666
1666 (MDCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1666
1676
1676 (MDCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1676
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Časovni pregled izumov in 17. stoletje
1709
1709 (MDCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1709
1714
1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1714
1716
1716 (MDCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1716
1731
1731 (MDCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1731
1733
1733 (MDCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1733
1735
1735 (MDCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1735
1770
1770 (MDCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1770
1772
1772 (MDCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1772
1775
1775 (MDCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1775
1782
1782 (MDCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1782
1783
1783 (MDCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1783
1786
1786 (MDCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1786
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1789
1790
1790 (MDCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1790
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1791
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1792
1794
1794 (MDCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1794
1796
1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1796
1797
1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1797
1798
1798 (MDCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1798
1799
1799 (MDCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1799
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Časovni pregled izumov in 18. stoletje
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1800
1800.
1800. je prvo desetletje v 19. stoletju med letoma 1800 in 1809.
Poglej Časovni pregled izumov in 1800.
1801
1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1801
1805
1805 (MDCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1805
1807
1807 (MDCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1807
1810
1810 (MDCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1810
1810.
1810. je drugo desetletje v 19. stoletju med letoma 1810 in 1819.
Poglej Časovni pregled izumov in 1810.
1812
1812 (MDCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1812
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1814
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1815
1816
1816 (MDCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1816
1818
1818 (MDCCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1818
1820
1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1820
1820.
1820. je tretje desetletje v 19. stoletju med letoma 1820 in 1829.
Poglej Časovni pregled izumov in 1820.
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1821
1823
1823 (MDCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1823
1826
1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1826
1827
1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1827
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1830
1830.
1830. je četrto desetletje v 19. stoletju med letoma 1830 in 1839.
Poglej Časovni pregled izumov in 1830.
1831
1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1831
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1832
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1833
1834
1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1834
1835
1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1835
1837
1837 (MDCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1837
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1839
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1840
1840.
1840. je peto desetletje v 19. stoletju med letoma 1840 in 1849.
Poglej Časovni pregled izumov in 1840.
1841
1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1841
1844
1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1844
1847
1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1847
1850.
1850. je šesto desetletje v 19. stoletju med letoma 1850 in 1859.
Poglej Časovni pregled izumov in 1850.
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1851
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1854
1855
1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1855
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1856
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1858
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1859
1860.
1860. je sedmo desetletje v 19. stoletju med letoma 1860 in 1869.
Poglej Časovni pregled izumov in 1860.
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1862
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1866
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1867
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1869
1870.
1870. je osmo desetletje v 19. stoletju med letoma 1870 in 1879.
Poglej Časovni pregled izumov in 1870.
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1876
1877
1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1877
1878
1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1878
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1879
1880.
1880. je deveto desetletje v 19. stoletju med letoma 1880 in 1889.
Poglej Časovni pregled izumov in 1880.
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1882
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1885
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1887
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1888
1890.
1890. je deseto desetletje v 19. stoletju med letoma 1890 in 1899.
Poglej Časovni pregled izumov in 1890.
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1891
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1892
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1893
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1895
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1898
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Časovni pregled izumov in 19. stoletje
1900.
1900. je prvo desetletje v 20. stoletju med letoma 1900 in 1909.
Poglej Časovni pregled izumov in 1900.
1901
1901 (MCMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1901
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1903
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1905
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1908
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1910
1910.
1910. je drugo desetletje v 20. stoletju med letoma 1910 in 1919.
Poglej Časovni pregled izumov in 1910.
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1911
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1915
1920.
1920. je tretje desetletje v 20. stoletju med letoma 1920 in 1929.
Poglej Časovni pregled izumov in 1920.
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1921
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1925
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1928
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1929
1930.
1930. je četrto desetletje v 20. stoletju med letoma 1930 in 1939.
Poglej Časovni pregled izumov in 1930.
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1932
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1935
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1936
1938
1938 (MCMXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1938
1940.
1940. je peto desetletje v 20. stoletju med letoma 1940 in 1949.
Poglej Časovni pregled izumov in 1940.
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1942
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1945
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1948
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled izumov in 1949
1950.
1950. je šesto desetletje v 20. stoletju med letoma 1950 in 1959.
Poglej Časovni pregled izumov in 1950.
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1951
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1953
1954
1954 (MCMLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1954
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1957
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1958
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1960
1960.
1960. je sedmo desetletje v 20. stoletju med letoma 1960 in 1969.
Poglej Časovni pregled izumov in 1960.
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1962
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1963
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1969
1970.
1970. je osmo desetletje v 20. stoletju med letoma 1970 in 1979.
Poglej Časovni pregled izumov in 1970.
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1971
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1972
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1979
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1980
1980.
1980. je deveto desetletje v 20. stoletju med letoma 1980 in 1989.
Poglej Časovni pregled izumov in 1980.
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1981
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1990
1990.
1990. je deseto desetletje v 20. stoletju med letoma 1990 in 1999.
Poglej Časovni pregled izumov in 1990.
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled izumov in 1997
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled izumov in 1999
2. tisočletje
2.
Poglej Časovni pregled izumov in 2. tisočletje
2. tisočletje pr. n. št.
2.
Poglej Časovni pregled izumov in 2. tisočletje pr. n. št.
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Časovni pregled izumov in 20. stoletje
200 pr. n. št.
Stoletja: 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. - 1. stoletje pr. n. št. Desetletja: 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. - 190. pr. n. št. 180. pr. n. št.
Poglej Časovni pregled izumov in 200 pr. n. št.
2000.
2000. je prvo desetletje v 21. stoletju med letoma 2000 in 2009.
Poglej Časovni pregled izumov in 2000.
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled izumov in 2001
21. stoletje
2. tisočletje | 3. tisočletje 18. stoletje | 19. stoletje | 20. stoletje | 21.
Poglej Časovni pregled izumov in 21. stoletje
3. tisočletje pr. n. št.
3.
Poglej Časovni pregled izumov in 3. tisočletje pr. n. št.
300 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. - 290. pr. n. št. 280. pr. n. št.
Poglej Časovni pregled izumov in 300 pr. n. št.
3D-tiskanje
3D-tiskalnik ORDbot Quantum 3D-tiskanje ali aditivna proizvodnja je postopek izdelave trirazsežnih trdnih objektov skoraj katere koli oblike iz digitalnega modela.
Poglej Časovni pregled izumov in 3D-tiskanje
400 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. - 400. pr. n. št. - 390. pr. n. št. 380. pr. n. št.
Poglej Časovni pregled izumov in 400 pr. n. št.
9. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.
Poglej Časovni pregled izumov in 9. stoletje
Glej tudi
Tehniški seznami
Časovnice za tehniko
Prav tako znan kot Časovna preglednica izumov.
, Izumitelj, Jedrski reaktor, Johannes Gutenberg, John Boyd Dunlop, Josef Ressel, Katapult (orožje), Kavčuk, Kirij, Kitajska, Klavir, Klimatska naprava, Kolo (prevozno sredstvo), Kolobarjenje, Kompaktna kaseta, Kompas, Kopač (stroj), Kovanec, Kvas, Ladijski vijak, Laser, Lidija, Litografija, Logaritem, Logaritemsko računalo, Mehanizem z Antikitere, Metronom, Michael Faraday, Mikrofon, Mikroskop, Mikrovalovna pečica, Milo, Mlatilnica, Modem, Morsejeva abeceda, Motocikel, Nihalo, Nikola Tesla, Obok, Ottov motor, Padalo, Palec, Parna lokomotiva, Parnik, Penicilini, Pfizer, Pištola, Pisalni stroj, Pivo, Plinska maska, Pnevmatika, Podmornica, Povratna zanka, Pralni stroj, Preiskava z ultrazvokom, Prenosni telefon, Prenosnik, Računalnik, Radar, Radijski sprejemnik, Radio, Rentgenski žarki, Robert Wilhelm Bunsen, Rudar, Rudolf Diesel, Samuel Pierpont Langley, Satelit, Sekstant (razločitev), Sildenafil, Sirakuze, Sirija, Smodnik, Sončna celica, Srce, Srednja Amerika, Steklo, Stetoskop, Sulfonamidi, Sumerija, Svetleča dioda, Svinčnik, Tank, Telefon, Telegraf, Televizija, Termometer, Termopar, Thomas Alva Edison, Tramvaj, Transformator, Transfuzija krvi, Tranzistor, Trolejbus, Ustna voda, Varnost, Vžigalica, Verižna žaga, Videoigra, Videokaseta, Vijak, Vino, Vodna ura, Wilhelm Röntgen, William Herschel, Wright Flyer, Zaslon na dotik, Zgoščenka, Zvon, 1. tisočletje, 1. tisočletje pr. n. št., 100 pr. n. št., 1440, 15. stoletje, 1500, 1509, 1580, 1588, 1589, 1590, 1592, 16. stoletje, 1600, 1608, 1614, 1621, 1640, 1642, 1643, 1658, 1659, 1666, 1676, 17. stoletje, 1709, 1714, 1716, 1731, 1733, 1735, 1770, 1772, 1775, 1782, 1783, 1786, 1789, 1790, 1791, 1792, 1794, 1796, 1797, 1798, 1799, 18. stoletje, 1800, 1800., 1801, 1805, 1807, 1810, 1810., 1812, 1814, 1815, 1816, 1818, 1820, 1820., 1821, 1823, 1826, 1827, 1830, 1830., 1831, 1832, 1833, 1834, 1835, 1837, 1839, 1840, 1840., 1841, 1844, 1847, 1850., 1851, 1854, 1855, 1856, 1858, 1859, 1860., 1862, 1866, 1867, 1869, 1870., 1876, 1877, 1878, 1879, 1880., 1882, 1885, 1887, 1888, 1890., 1891, 1892, 1893, 1895, 1898, 19. stoletje, 1900., 1901, 1903, 1905, 1908, 1910, 1910., 1911, 1915, 1920., 1921, 1925, 1928, 1929, 1930., 1932, 1935, 1936, 1938, 1940., 1942, 1945, 1948, 1949, 1950., 1951, 1953, 1954, 1957, 1958, 1960, 1960., 1962, 1963, 1969, 1970., 1971, 1972, 1979, 1980, 1980., 1981, 1990, 1990., 1997, 1999, 2. tisočletje, 2. tisočletje pr. n. št., 20. stoletje, 200 pr. n. št., 2000., 2001, 21. stoletje, 3. tisočletje pr. n. št., 300 pr. n. št., 3D-tiskanje, 400 pr. n. št., 9. stoletje.