Kazalo
146 odnosi: Absolutizem, Arhont, Atentat, Avstrija, Avstro-Ogrska, Avtokracija, Štefan Dušan, Štefan Nemanja, Črna gora, Črnogorski vladarji, Balšići, Balkanska liga, Balkanski vojni, Banka, Bar, Črna gora, Beneška republika, Berlinski kongres, Birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Boka Kotorska, Bomba, Budva, Carina (dajatev), Cesta, Cetinje, Cirilica, Crnojevići, Dalmacija (rimska provinca), Davek, De iure - de facto, Demokracija, Država, Dunajski kongres, Dvorec, Fevdalizem, Filozofija, Glavno mesto, Gospodarstvo, Hercegnovi, Industrija, Inteligenca (socialni sloj), Izvršilna oblast, Kmetijstvo, Knez, Kolašin, Kotor, Kralj, Krimska vojna, Les, Mednarodno pravo, ... Razširi indeks (96 več) »
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Zgodovina Črne gore in Absolutizem
Arhont
Arhont (grško ἄρχων – archon) je grška beseda, ki pomeni vladar ali poglavar.
Poglej Zgodovina Črne gore in Arhont
Atentat
Skica atentata na Franca Ferdinanda Atentát je vsakršno načrtovano dejanje, katerega končni cilj je usmrtitev/umor vidnejšega oz.
Poglej Zgodovina Črne gore in Atentat
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Zgodovina Črne gore in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Zgodovina Črne gore in Avstro-Ogrska
Avtokracija
Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.
Poglej Zgodovina Črne gore in Avtokracija
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Zgodovina Črne gore in Štefan Dušan
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Zgodovina Črne gore in Štefan Nemanja
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Zgodovina Črne gore in Črna gora
Črnogorski vladarji
Družina Petrović je vladala Črni gori od leta 1697 do 1918, najprej kot knezoškofi (vladika), od leta 1852 kot knezi in od leta 1910 kot kralji.
Poglej Zgodovina Črne gore in Črnogorski vladarji
Balšići
Grb družine Balšić Balšići so bili srednjeveška vladarska dinastija, ki je vladala v Zeti od leta 1356 do 1435, ko so oblast prevzeli Crnojevići.
Poglej Zgodovina Črne gore in Balšići
Balkanska liga
Balkanska liga je bila vojaška zveza med Srbijo, Črno goro, Grčijo in Bolgarijo proti Osmanskemu cesarstvu.
Poglej Zgodovina Črne gore in Balkanska liga
Balkanski vojni
Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.
Poglej Zgodovina Črne gore in Balkanski vojni
Banka
Banka je finančni posrednik, ki prejema depozite in te depozite plasira kot posojila.
Poglej Zgodovina Črne gore in Banka
Bar, Črna gora
Bar (izvirno Бар) je naselje v Črni gori, ki je upravni sedež občine Bar, kakor tudi rimskokatoliške nadškofije (od 1034; škofija pa je bila ustanovljena že v 9.stoletju), ki je neposredno podrejena Svetemu sedežu.
Poglej Zgodovina Črne gore in Bar, Črna gora
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Zgodovina Črne gore in Beneška republika
Berlinski kongres
Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil – Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije in Osmanskega cesarstva – junija in julija 1878 v Berlinu.
Poglej Zgodovina Črne gore in Berlinski kongres
Birokracija
Birokratizem (iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji.
Poglej Zgodovina Črne gore in Birokracija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Zgodovina Črne gore in Bizantinsko cesarstvo
Boka Kotorska
Boka Kotorska Boka Kotorska je dolg, prostran in razčlenjen zaliv na skrajnem severu (severozahodu) črnogorske obale Jadranskega morja.
Poglej Zgodovina Črne gore in Boka Kotorska
Bomba
Družina bomb JDAM Bómba je bojno sredstvo, ki svojo rušilno moč črpa iz eksploziva.
Poglej Zgodovina Črne gore in Bomba
Budva
Budva je občina, turistično mesto in pristanišče v Črni gori.
Poglej Zgodovina Črne gore in Budva
Carina (dajatev)
Carina je obvezna denarna dajatev, ki se pobira za blago, ki se uvaža na določeno carinsko območje, izvaža iz njega ali pa se preko njega prevaža, carinski zavezanci pa nimajo pravice zahtevati ustrezne državne protistoritve.
Poglej Zgodovina Črne gore in Carina (dajatev)
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Zgodovina Črne gore in Cesta
Cetinje
Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.
Poglej Zgodovina Črne gore in Cetinje
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Zgodovina Črne gore in Cirilica
Crnojevići
Crnojevići (srbsko Црнојевићи, Crnojevići) so bili srednjeveška plemiška družina, ki je imela od leta 1326 do 1362 in nato od 1403 do 1515 v posesti Zeto ali njene dele, se pravi ozemlje severno od Skadarskega jezera (južna Črna gora) in severno Albanijo.
Poglej Zgodovina Črne gore in Crnojevići
Dalmacija (rimska provinca)
Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.
Poglej Zgodovina Črne gore in Dalmacija (rimska provinca)
Davek
Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).
Poglej Zgodovina Črne gore in Davek
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Zgodovina Črne gore in De iure - de facto
Demokracija
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.
Poglej Zgodovina Črne gore in Demokracija
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Zgodovina Črne gore in Država
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Poglej Zgodovina Črne gore in Dunajski kongres
Dvorec
Dvorec Betnava v Mariboru Dvorec je reprezentančna, običajno v nižinskem svetu zgrajena grajska stavba, namenjena predvsem bivanju in je bila središče fevdalnega gospostva.
Poglej Zgodovina Črne gore in Dvorec
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Zgodovina Črne gore in Fevdalizem
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Zgodovina Črne gore in Filozofija
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Zgodovina Črne gore in Glavno mesto
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Zgodovina Črne gore in Gospodarstvo
Hercegnovi
Hercegnovi (črnogorska in srbska cirilica: Херцег Нови) je obalno mesto s skoraj 20.000 prebivalci v Črni gori, ki leži na vhodu v Bokokotorski zaliv in ob vznožju gore Orjen.
Poglej Zgodovina Črne gore in Hercegnovi
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Zgodovina Črne gore in Industrija
Inteligenca (socialni sloj)
Inteligenca (izobraženci/izobraženstvo, razumniki/razumništvo, intelektualci) je statusni sloj, ki ga sestavljajo univerzitetno izobraženi ljudje neke družbe.
Poglej Zgodovina Črne gore in Inteligenca (socialni sloj)
Izvršilna oblast
Izvršilna oblast je ob zakonodajni in pravosodni ena izmed treh vej oblasti, ki skrbi za redno upravljanje države in njenih organov ter izvajanje zakonov.
Poglej Zgodovina Črne gore in Izvršilna oblast
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Zgodovina Črne gore in Kmetijstvo
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Zgodovina Črne gore in Knez
Kolašin
Kolašin (izvirno Колашин) je naselje v Črni gori, ki jeupravno središče občine Kolašin.
Poglej Zgodovina Črne gore in Kolašin
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Zgodovina Črne gore in Kotor
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Zgodovina Črne gore in Kralj
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Poglej Zgodovina Črne gore in Krimska vojna
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Zgodovina Črne gore in Les
Mednarodno pravo
Mednarodno pravo je skupek pravil, norm in standardov, ki so splošno priznani kot zavezujoči med državami.
Poglej Zgodovina Črne gore in Mednarodno pravo
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Zgodovina Črne gore in Meso
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Zgodovina Črne gore in Morje
Nahija
Nahija (arabsko ناحية, nahiat, turško nahiye) je bila upravna enota Osmanskega cesarstva, manjša od kaze.
Poglej Zgodovina Črne gore in Nahija
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Zgodovina Črne gore in Napoleon Bonaparte
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Poglej Zgodovina Črne gore in Nemanjići
Nikšić
Nikšić je drugo največje mesto po številu prebivalstva v Črni gori.
Poglej Zgodovina Črne gore in Nikšić
Nikola I. Petrović Njegoš
Nikola I. Petrović Njegoš (rojen kot Nikola Mirkov Petrović), črnogorski kralj, * 7. oktober 1841, Njeguši, Črna gora, † 1. marec 1921, Cap d'Antibes, Francija.
Poglej Zgodovina Črne gore in Nikola I. Petrović Njegoš
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Zgodovina Črne gore in Osmansko cesarstvo
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Poglej Zgodovina Črne gore in Papež Gregor VII.
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Zgodovina Črne gore in Pesnik
Petar II. Petrović Njegoš
Petar II.
Poglej Zgodovina Črne gore in Petar II. Petrović Njegoš
Pivo
Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.
Poglej Zgodovina Črne gore in Pivo
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Zgodovina Črne gore in Pleme
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Zgodovina Črne gore in Politik
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Zgodovina Črne gore in Politika
Popis prebivalstva
Popís prebiválstva je postopek pridobivanja podatkov o vsakem prebivalcu določenega območja.
Poglej Zgodovina Črne gore in Popis prebivalstva
Prevalitanija
Prevalitanija, tudi Prevalitana, Prevaliana ali Prevalis (latinsko), je bila poznorimska provinca, ki je obstajala od leta 284 do 476.
Poglej Zgodovina Črne gore in Prevalitanija
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Zgodovina Črne gore in Ribe
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Zgodovina Črne gore in Rimsko cesarstvo
Ruska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije.
Poglej Zgodovina Črne gore in Ruska vojna mornarica
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Zgodovina Črne gore in Samostan
Sandžak
Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.
Poglej Zgodovina Črne gore in Sandžak
Skadrsko jezero
Skadrsko jezero je največje jezero na Balkanskem polotoku in se nahaja na meji med Albanijo in Črno goro.
Poglej Zgodovina Črne gore in Skadrsko jezero
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Zgodovina Črne gore in Slovani
Sodišče
Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.
Poglej Zgodovina Črne gore in Sodišče
Sodna oblast
Sodna oblast je pravica do sojenja na podlagi veljavnih zakonov in ob upoštevanju predloženih dokazov.
Poglej Zgodovina Črne gore in Sodna oblast
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Zgodovina Črne gore in Srednji vek
Subvencija
Subvencija ali državna spodbuda je oblika finančne pomoči ali podpore, ponujena gospodarski panogi (podjetju ali posamezniku) z namenom spodbujanja gospodarske in socialne politike.
Poglej Zgodovina Črne gore in Subvencija
Telefon
Prvi Iskrin avtomatski telefonski aparat brez zemeljske tipke ATA2, od 1949 dalje Telefon (in) je telekomunikacijska naprava za sprejem in oddajo zvoka (običajno govora) na veliko razdaljo.
Poglej Zgodovina Črne gore in Telefon
Telegraf
Telegraf je električna naprava, ki z električnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila.
Poglej Zgodovina Črne gore in Telegraf
Tiskarna
Tiskarna je industrijski obrat za tiskanje literature.
Poglej Zgodovina Črne gore in Tiskarna
Tobak
Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).
Poglej Zgodovina Črne gore in Tobak
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Zgodovina Črne gore in Turčija
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Zgodovina Črne gore in Turki
Ulcinj
Ulcinj (izvirno Улцињ) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Ulcinj.
Poglej Zgodovina Črne gore in Ulcinj
Uradnik
Uradnik je po navadi javna oseba, ki deluje v uradu oz.
Poglej Zgodovina Črne gore in Uradnik
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Zgodovina Črne gore in Ustava
Valuta
Makedonski zlatnik Valúta je izraz za enoto plačilnega prometa.
Poglej Zgodovina Črne gore in Valuta
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Zgodovina Črne gore in Vojna
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Zgodovina Črne gore in Vojska
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Zgodovina Črne gore in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zakonodajna oblast
Zakonodajna oblast je pravica do izdajanja zakonov.
Poglej Zgodovina Črne gore in Zakonodajna oblast
Zapor
Glavna stavba zapora v Fremantlu (Avstralija) Zapor je organizacija in ustanova, v katerih se nahajajo ljudje, ki so storili odklonska (kriminalna) dejanja znotraj družbe in jih je družba zato kaznovala.
Poglej Zgodovina Črne gore in Zapor
Zgodovina Albanije
Albanije Zgodovina Albanije zajema zgodovinsko dogajanje na prostoru današnje Albanije.
Poglej Zgodovina Črne gore in Zgodovina Albanije
Zgodovina Bosne in Hercegovine
Reliefni zemljevid današnje Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina, včasih imenovana preprosto kot Bosna, je država v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku.
Poglej Zgodovina Črne gore in Zgodovina Bosne in Hercegovine
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej Zgodovina Črne gore in Zgodovina Italije
Zgodovina Rusije
Zgodovina Rusije je opisana v vrsti člankov.
Poglej Zgodovina Črne gore in Zgodovina Rusije
1042
1042 (MXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1042
1077
1077 (MLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1077
1189
1189 (MCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1189
1355
1355 (MCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1355
1361
1361 (MCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1361
1451
1451 (MCDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1451
1482
1482 (MCDLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1482
1493
1493 (MCDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1493
1496
1496 (MCDXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1496
1499
1499 (MCDXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1499
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Zgodovina Črne gore in 15. stoletje
1513
1513 (MDXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1513
1645
1645 (MDCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1645
1669
1669 (MDCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1669
1697
1697 (MDCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1697
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Zgodovina Črne gore in 17. stoletje
1771
1771 (MDCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1771
1773
1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1773
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1789
1796
1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1796
1813
1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1813
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1815
1831
1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1831
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1832
1834
1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1834
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1842
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1851
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1852
1855
1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1855
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1859
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1860
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1862
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1866
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1868
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1871
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1874
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1875
1878
1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1878
1879
1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1879
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1888
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1903
1905
1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1905
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1906
1907
1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1907
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1908
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1909
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1910
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1912
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgodovina Črne gore in 1918
Prav tako znan kot Kneževina Črna Gora.