Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zgodovina Črne gore

Index Zgodovina Črne gore

Današnja Črna gora obsega ozemlje, ki je v 4.

Kazalo

  1. 146 odnosi: Absolutizem, Arhont, Atentat, Avstrija, Avstro-Ogrska, Avtokracija, Štefan Dušan, Štefan Nemanja, Črna gora, Črnogorski vladarji, Balšići, Balkanska liga, Balkanski vojni, Banka, Bar, Črna gora, Beneška republika, Berlinski kongres, Birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Boka Kotorska, Bomba, Budva, Carina (dajatev), Cesta, Cetinje, Cirilica, Crnojevići, Dalmacija (rimska provinca), Davek, De iure - de facto, Demokracija, Država, Dunajski kongres, Dvorec, Fevdalizem, Filozofija, Glavno mesto, Gospodarstvo, Hercegnovi, Industrija, Inteligenca (socialni sloj), Izvršilna oblast, Kmetijstvo, Knez, Kolašin, Kotor, Kralj, Krimska vojna, Les, Mednarodno pravo, ... Razširi indeks (96 več) »

Absolutizem

Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.

Poglej Zgodovina Črne gore in Absolutizem

Arhont

Arhont (grško ἄρχων – archon) je grška beseda, ki pomeni vladar ali poglavar.

Poglej Zgodovina Črne gore in Arhont

Atentat

Skica atentata na Franca Ferdinanda Atentát je vsakršno načrtovano dejanje, katerega končni cilj je usmrtitev/umor vidnejšega oz.

Poglej Zgodovina Črne gore in Atentat

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Zgodovina Črne gore in Avstrija

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Zgodovina Črne gore in Avstro-Ogrska

Avtokracija

Avtokracija je oblika vladavine, kjer pripada vsa oblast samo eni osebi, praviloma povezana z nasiljem in neomejeno samovoljo.

Poglej Zgodovina Črne gore in Avtokracija

Štefan Dušan

Štefan Uroš IV.

Poglej Zgodovina Črne gore in Štefan Dušan

Štefan Nemanja

Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.

Poglej Zgodovina Črne gore in Štefan Nemanja

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Poglej Zgodovina Črne gore in Črna gora

Črnogorski vladarji

Družina Petrović je vladala Črni gori od leta 1697 do 1918, najprej kot knezoškofi (vladika), od leta 1852 kot knezi in od leta 1910 kot kralji.

Poglej Zgodovina Črne gore in Črnogorski vladarji

Balšići

Grb družine Balšić Balšići so bili srednjeveška vladarska dinastija, ki je vladala v Zeti od leta 1356 do 1435, ko so oblast prevzeli Crnojevići.

Poglej Zgodovina Črne gore in Balšići

Balkanska liga

Balkanska liga je bila vojaška zveza med Srbijo, Črno goro, Grčijo in Bolgarijo proti Osmanskemu cesarstvu.

Poglej Zgodovina Črne gore in Balkanska liga

Balkanski vojni

Balkanski vojni sta bili dve vojni na Balkanu v letih 1912 in 1913, v katerih je Balkanska liga (Srbija, Črna gora, Grčija in Bolgarija) v vojni z Osmanskim cesarstvom najprej osvojila Makedonijo in večino Trakije, potem pa so se spopadli med seboj zaradi delitve osvojenega teritorija.

Poglej Zgodovina Črne gore in Balkanski vojni

Banka

Banka je finančni posrednik, ki prejema depozite in te depozite plasira kot posojila.

Poglej Zgodovina Črne gore in Banka

Bar, Črna gora

Bar (izvirno Бар) je naselje v Črni gori, ki je upravni sedež občine Bar, kakor tudi rimskokatoliške nadškofije (od 1034; škofija pa je bila ustanovljena že v 9.stoletju), ki je neposredno podrejena Svetemu sedežu.

Poglej Zgodovina Črne gore in Bar, Črna gora

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Zgodovina Črne gore in Beneška republika

Berlinski kongres

Berlinski kongres je bil sestanek predstavnikov takratnih velesil – Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Rusije in Osmanskega cesarstva – junija in julija 1878 v Berlinu.

Poglej Zgodovina Črne gore in Berlinski kongres

Birokracija

Birokratizem (iz francoščine bureau - prevleka uradniškega stola, urad, uradno osebje, in grško χρατεω, hrateo - vladati) je sistem v upravi, v katerem dominira formalizem in slepo sledenje predpisom brez občutka za njihov smisel in ne glede na resnične potrebe v konkretni situaciji.

Poglej Zgodovina Črne gore in Birokracija

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Zgodovina Črne gore in Bizantinsko cesarstvo

Boka Kotorska

Boka Kotorska Boka Kotorska je dolg, prostran in razčlenjen zaliv na skrajnem severu (severozahodu) črnogorske obale Jadranskega morja.

Poglej Zgodovina Črne gore in Boka Kotorska

Bomba

Družina bomb JDAM Bómba je bojno sredstvo, ki svojo rušilno moč črpa iz eksploziva.

Poglej Zgodovina Črne gore in Bomba

Budva

Budva je občina, turistično mesto in pristanišče v Črni gori.

Poglej Zgodovina Črne gore in Budva

Carina (dajatev)

Carina je obvezna denarna dajatev, ki se pobira za blago, ki se uvaža na določeno carinsko območje, izvaža iz njega ali pa se preko njega prevaža, carinski zavezanci pa nimajo pravice zahtevati ustrezne državne protistoritve.

Poglej Zgodovina Črne gore in Carina (dajatev)

Cesta

Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.

Poglej Zgodovina Črne gore in Cesta

Cetinje

Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.

Poglej Zgodovina Črne gore in Cetinje

Cirilica

Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.

Poglej Zgodovina Črne gore in Cirilica

Crnojevići

Crnojevići (srbsko Црнојевићи, Crnojevići) so bili srednjeveška plemiška družina, ki je imela od leta 1326 do 1362 in nato od 1403 do 1515 v posesti Zeto ali njene dele, se pravi ozemlje severno od Skadarskega jezera (južna Črna gora) in severno Albanijo.

Poglej Zgodovina Črne gore in Crnojevići

Dalmacija (rimska provinca)

Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.

Poglej Zgodovina Črne gore in Dalmacija (rimska provinca)

Davek

Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).

Poglej Zgodovina Črne gore in Davek

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Poglej Zgodovina Črne gore in De iure - de facto

Demokracija

Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) oz. kratios(moč, oblast) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva.

Poglej Zgodovina Črne gore in Demokracija

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.

Poglej Zgodovina Črne gore in Država

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Poglej Zgodovina Črne gore in Dunajski kongres

Dvorec

Dvorec Betnava v Mariboru Dvorec je reprezentančna, običajno v nižinskem svetu zgrajena grajska stavba, namenjena predvsem bivanju in je bila središče fevdalnega gospostva.

Poglej Zgodovina Črne gore in Dvorec

Fevdalizem

Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".

Poglej Zgodovina Črne gore in Fevdalizem

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Zgodovina Črne gore in Filozofija

Glavno mesto

Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.

Poglej Zgodovina Črne gore in Glavno mesto

Gospodarstvo

Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.

Poglej Zgodovina Črne gore in Gospodarstvo

Hercegnovi

Hercegnovi (črnogorska in srbska cirilica: Херцег Нови) je obalno mesto s skoraj 20.000 prebivalci v Črni gori, ki leži na vhodu v Bokokotorski zaliv in ob vznožju gore Orjen.

Poglej Zgodovina Črne gore in Hercegnovi

Industrija

Industrija se lahko nanaša na.

Poglej Zgodovina Črne gore in Industrija

Inteligenca (socialni sloj)

Inteligenca (izobraženci/izobraženstvo, razumniki/razumništvo, intelektualci) je statusni sloj, ki ga sestavljajo univerzitetno izobraženi ljudje neke družbe.

Poglej Zgodovina Črne gore in Inteligenca (socialni sloj)

Izvršilna oblast

Izvršilna oblast je ob zakonodajni in pravosodni ena izmed treh vej oblasti, ki skrbi za redno upravljanje države in njenih organov ter izvajanje zakonov.

Poglej Zgodovina Črne gore in Izvršilna oblast

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Poglej Zgodovina Črne gore in Kmetijstvo

Knez

Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.

Poglej Zgodovina Črne gore in Knez

Kolašin

Kolašin (izvirno Колашин) je naselje v Črni gori, ki jeupravno središče občine Kolašin.

Poglej Zgodovina Črne gore in Kolašin

Kotor

Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.

Poglej Zgodovina Črne gore in Kotor

Kralj

Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Poglej Zgodovina Črne gore in Kralj

Krimska vojna

Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.

Poglej Zgodovina Črne gore in Krimska vojna

Les

za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Poglej Zgodovina Črne gore in Les

Mednarodno pravo

Mednarodno pravo je skupek pravil, norm in standardov, ki so splošno priznani kot zavezujoči med državami.

Poglej Zgodovina Črne gore in Mednarodno pravo

Meso

Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.

Poglej Zgodovina Črne gore in Meso

Morje

Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.

Poglej Zgodovina Črne gore in Morje

Nahija

Nahija (arabsko ناحية, nahiat, turško nahiye) je bila upravna enota Osmanskega cesarstva, manjša od kaze.

Poglej Zgodovina Črne gore in Nahija

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Zgodovina Črne gore in Napoleon Bonaparte

Nemanjići

Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.

Poglej Zgodovina Črne gore in Nemanjići

Nikšić

Nikšić je drugo največje mesto po številu prebivalstva v Črni gori.

Poglej Zgodovina Črne gore in Nikšić

Nikola I. Petrović Njegoš

Nikola I. Petrović Njegoš (rojen kot Nikola Mirkov Petrović), črnogorski kralj, * 7. oktober 1841, Njeguši, Črna gora, † 1. marec 1921, Cap d'Antibes, Francija.

Poglej Zgodovina Črne gore in Nikola I. Petrović Njegoš

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Zgodovina Črne gore in Osmansko cesarstvo

Papež Gregor VII.

Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).

Poglej Zgodovina Črne gore in Papež Gregor VII.

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Poglej Zgodovina Črne gore in Pesnik

Petar II. Petrović Njegoš

Petar II.

Poglej Zgodovina Črne gore in Petar II. Petrović Njegoš

Pivo

Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.

Poglej Zgodovina Črne gore in Pivo

Pleme

Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.

Poglej Zgodovina Črne gore in Pleme

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Poglej Zgodovina Črne gore in Politik

Politika

Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.

Poglej Zgodovina Črne gore in Politika

Popis prebivalstva

Popís prebiválstva je postopek pridobivanja podatkov o vsakem prebivalcu določenega območja.

Poglej Zgodovina Črne gore in Popis prebivalstva

Prevalitanija

Prevalitanija, tudi Prevalitana, Prevaliana ali Prevalis (latinsko), je bila poznorimska provinca, ki je obstajala od leta 284 do 476.

Poglej Zgodovina Črne gore in Prevalitanija

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Poglej Zgodovina Črne gore in Ribe

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Zgodovina Črne gore in Rimsko cesarstvo

Ruska vojna mornarica

Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije.

Poglej Zgodovina Črne gore in Ruska vojna mornarica

Samostan

Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.

Poglej Zgodovina Črne gore in Samostan

Sandžak

Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.

Poglej Zgodovina Črne gore in Sandžak

Skadrsko jezero

Skadrsko jezero je največje jezero na Balkanskem polotoku in se nahaja na meji med Albanijo in Črno goro.

Poglej Zgodovina Črne gore in Skadrsko jezero

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Zgodovina Črne gore in Slovani

Sodišče

Sodišče je državni organ, ki avtorativno odloča o sporih med posamezniki, skupinami oz.

Poglej Zgodovina Črne gore in Sodišče

Sodna oblast

Sodna oblast je pravica do sojenja na podlagi veljavnih zakonov in ob upoštevanju predloženih dokazov.

Poglej Zgodovina Črne gore in Sodna oblast

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Zgodovina Črne gore in Srednji vek

Subvencija

Subvencija ali državna spodbuda je oblika finančne pomoči ali podpore, ponujena gospodarski panogi (podjetju ali posamezniku) z namenom spodbujanja gospodarske in socialne politike.

Poglej Zgodovina Črne gore in Subvencija

Telefon

Prvi Iskrin avtomatski telefonski aparat brez zemeljske tipke ATA2, od 1949 dalje Telefon (in) je telekomunikacijska naprava za sprejem in oddajo zvoka (običajno govora) na veliko razdaljo.

Poglej Zgodovina Črne gore in Telefon

Telegraf

Telegraf je električna naprava, ki z električnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila.

Poglej Zgodovina Črne gore in Telegraf

Tiskarna

Tiskarna je industrijski obrat za tiskanje literature.

Poglej Zgodovina Črne gore in Tiskarna

Tobak

Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).

Poglej Zgodovina Črne gore in Tobak

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Zgodovina Črne gore in Turčija

Turki

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Poglej Zgodovina Črne gore in Turki

Ulcinj

Ulcinj (izvirno Улцињ) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Ulcinj.

Poglej Zgodovina Črne gore in Ulcinj

Uradnik

Uradnik je po navadi javna oseba, ki deluje v uradu oz.

Poglej Zgodovina Črne gore in Uradnik

Ustava

Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.

Poglej Zgodovina Črne gore in Ustava

Valuta

Makedonski zlatnik Valúta je izraz za enoto plačilnega prometa.

Poglej Zgodovina Črne gore in Valuta

Vojna

Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.

Poglej Zgodovina Črne gore in Vojna

Vojska

Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.

Poglej Zgodovina Črne gore in Vojska

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Zgodovina Črne gore in Vzhodna pravoslavna cerkev

Zakonodajna oblast

Zakonodajna oblast je pravica do izdajanja zakonov.

Poglej Zgodovina Črne gore in Zakonodajna oblast

Zapor

Glavna stavba zapora v Fremantlu (Avstralija) Zapor je organizacija in ustanova, v katerih se nahajajo ljudje, ki so storili odklonska (kriminalna) dejanja znotraj družbe in jih je družba zato kaznovala.

Poglej Zgodovina Črne gore in Zapor

Zgodovina Albanije

Albanije Zgodovina Albanije zajema zgodovinsko dogajanje na prostoru današnje Albanije.

Poglej Zgodovina Črne gore in Zgodovina Albanije

Zgodovina Bosne in Hercegovine

Reliefni zemljevid današnje Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina, včasih imenovana preprosto kot Bosna, je država v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku.

Poglej Zgodovina Črne gore in Zgodovina Bosne in Hercegovine

Zgodovina Italije

Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.

Poglej Zgodovina Črne gore in Zgodovina Italije

Zgodovina Rusije

Zgodovina Rusije je opisana v vrsti člankov.

Poglej Zgodovina Črne gore in Zgodovina Rusije

1042

1042 (MXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1042

1077

1077 (MLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1077

1189

1189 (MCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1189

1355

1355 (MCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1355

1361

1361 (MCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1361

1451

1451 (MCDLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1451

1482

1482 (MCDLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1482

1493

1493 (MCDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1493

1496

1496 (MCDXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1496

1499

1499 (MCDXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1499

15. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.

Poglej Zgodovina Črne gore in 15. stoletje

1513

1513 (MDXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1513

1645

1645 (MDCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1645

1669

1669 (MDCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1669

1697

1697 (MDCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1697

17. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.

Poglej Zgodovina Črne gore in 17. stoletje

1771

1771 (MDCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1771

1773

1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1773

1789

1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1789

1796

1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1796

1813

1813 (MDCCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1813

1815

1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1815

1831

1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1831

1832

1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1832

1834

1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1834

1842

1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1842

1851

1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1851

1852

1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1852

1855

1855 (MDCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1855

1859

1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1859

1860

1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1860

1862

1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1862

1866

1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1866

1868

1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1868

1871

1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1871

1874

1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1874

1875

1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1875

1878

1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1878

1879

1879 (MDCCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1879

1888

1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1888

1903

1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1903

1905

1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1905

1906

1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1906

1907

1907 (MCMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1907

1908

1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1908

1909

1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1909

1910

1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1910

1912

1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1912

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Zgodovina Črne gore in 1918

Prav tako znan kot Kneževina Črna Gora.

, Meso, Morje, Nahija, Napoleon Bonaparte, Nemanjići, Nikšić, Nikola I. Petrović Njegoš, Osmansko cesarstvo, Papež Gregor VII., Pesnik, Petar II. Petrović Njegoš, Pivo, Pleme, Politik, Politika, Popis prebivalstva, Prevalitanija, Ribe, Rimsko cesarstvo, Ruska vojna mornarica, Samostan, Sandžak, Skadrsko jezero, Slovani, Sodišče, Sodna oblast, Srednji vek, Subvencija, Telefon, Telegraf, Tiskarna, Tobak, Turčija, Turki, Ulcinj, Uradnik, Ustava, Valuta, Vojna, Vojska, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zakonodajna oblast, Zapor, Zgodovina Albanije, Zgodovina Bosne in Hercegovine, Zgodovina Italije, Zgodovina Rusije, 1042, 1077, 1189, 1355, 1361, 1451, 1482, 1493, 1496, 1499, 15. stoletje, 1513, 1645, 1669, 1697, 17. stoletje, 1771, 1773, 1789, 1796, 1813, 1815, 1831, 1832, 1834, 1842, 1851, 1852, 1855, 1859, 1860, 1862, 1866, 1868, 1871, 1874, 1875, 1878, 1879, 1888, 1903, 1905, 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912, 1918.