Kazalo
150 odnosi: Antika, Anton Martin Slomšek, Apeninski polotok, Apostol, Apostolski nuncij, Arhidiakon, Avguštin Stegenšek, Šaleška dolina, Šentandraž v Labotski dolini, Škale, Škof, Škofija Celje, Škofija Murska Sobota, Štajerska, Štivan, Žiče, Žička kartuzija, Župnija Šempeter v Savinjski dolini, Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu, Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor), Župnija Čadram - Oplotnica, Župnija Črešnjice, Župnija Braslovče, Župnija Gornji Grad, Župnija Hoče, Župnija Laporje, Župnija Nova Cerkev, Župnija Pilštanj, Župnija Poljčane, Župnija Ponikva, Župnija Rogaška Slatina, Župnija Skomarje, Župnija Slivnica pri Mariboru, Župnija Stranice, Župnija Studenice, Župnija Velenje - Sv. Martin, Župnija Videm ob Savi, Župnija Zreče, Župnijska cerkev, Bavarska, Beneška republika, Benediktinski samostan Gornji Grad, Bertold (oglejski patriarh), Borut (karantanski knez), Celje, Celjski grofje, Celovec, Cerkev (zgradba), Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice, Cerkev sv. Kunigunde, Gorenje pri Zrečah, ... Razširi indeks (100 več) »
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Antika
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Anton Martin Slomšek
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Apeninski polotok
Apostol
Zadnja večerja'' Izraz apóstol v krščanstvu pomeni učence Jezusa Kristusa oziroma oznanjevalce njegovega verskega nauka.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Apostol
Apostolski nuncij
Apostólski núncij (lat. nuntius apostolicus), tudi papeški nuncij ali samo nuncij, je osebni in stalni diplomatski predstavnik papeža oz.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Apostolski nuncij
Arhidiakon
Arhidiakon (gr. aρχιδιάκονος, lat. archidiaconus.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Arhidiakon
Avguštin Stegenšek
Pobreškem pokopališču v Mariboru Avguštin Stegenšek, rimskokatoliški duhovnik, prvi slovenski umetnostni zgodovinar, filozof, konservator in teolog, * 7. julij 1875, Tevče nad Laškim, † 26. marec 1920, Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Avguštin Stegenšek
Šaleška dolina
Šaleška dolina (tudi Velenjska kotlina) je dolina na severnem delu Slovenije, na območju severovzhodnega predalpskega hribovja.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Šaleška dolina
Šentandraž v Labotski dolini
Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Šentandraž v Labotski dolini
Škale
Škale so nekdanje naselje v Mestni občini Velenje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Škale
Škof
škofovskim prstanom Škòf (iz grščine.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Škof
Škofija Celje
Škofija Celje je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Škofija Celje
Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor (druga je Škofija Celje).
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Škofija Murska Sobota
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Štajerska
Štivan
Štivan (ali) je naselje blizu Devina na slovenskem etničnem ozemlju v občini Devin Nabrežina (Italija).
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Štivan
Žiče
Žiče so lahko.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Žiče
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Žička kartuzija
Župnija Šempeter v Savinjski dolini
Župnija Šempeter je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Žalec škofije Celje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Šempeter v Savinjski dolini
Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu
Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Stari trg koroškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu
Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)
Župnija Špitalič je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice, Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Špitalič (Nadškofija Maribor)
Župnija Čadram - Oplotnica
Župnija Čadram - Oplotnica je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Čadram - Oplotnica
Župnija Črešnjice
Župnija Črešnjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Celje - Nova Cerkev škofije Celje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Črešnjice
Župnija Braslovče
Župnija Braslovče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Braslovče škofije Celje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Braslovče
Župnija Gornji Grad
Župnija Gornji Grad je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Gornji Grad škofije Celje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Gornji Grad
Župnija Hoče
Nadžupnija Hoče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Dravsko polje mariborskega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Hoče
Župnija Laporje
Župnija Laporje je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenska Bistrica Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Laporje
Župnija Nova Cerkev
Župnija Nova Cerkev je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Celje - Nova Cerkev, ki je del Škofije Celje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Nova Cerkev
Župnija Pilštanj
Župnija Pilštanj je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Kozje–Rogatec–Šmarje pri Jelšah škofije Celje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Pilštanj
Župnija Poljčane
Župnija Poljčane je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenska Bistrica Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Poljčane
Župnija Ponikva
Župnija Ponikva je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Šmarje pri Jelšah.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Ponikva
Župnija Rogaška Slatina
Župnija Rogaška Slatina je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Rogatec Škofije Celje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Rogaška Slatina
Župnija Skomarje
Župnija Skomarje je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Skomarje
Župnija Slivnica pri Mariboru
Župnija Slivnica pri Mariboru je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Dravsko polje mariborskega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Slivnica pri Mariboru
Župnija Stranice
Župnija Stranice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofijo Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Stranice
Župnija Studenice
Župnija Studenice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenska Bistrica Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Studenice
Župnija Velenje - Sv. Martin
Župnija Velenje - Sv.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Velenje - Sv. Martin
Župnija Videm ob Savi
Župnija Videm ob Savi je rimskokatoliška teritorialna župnija Dekanije Videm ob Savi škofije Celje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Videm ob Savi
Župnija Zreče
Župnija Zreče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnija Zreče
Župnijska cerkev
Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Župnijska cerkev
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Bavarska
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Beneška republika
Benediktinski samostan Gornji Grad
Benediktinski samostan Gornji Grad (nemško Benediktinerkloster Oberburg) se je nahajal v naselju Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Gornji Grad.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Benediktinski samostan Gornji Grad
Bertold (oglejski patriarh)
Bertold, andeški grof, oglejski patriarh, nadškof v Kalocsi, * okrog 1180, Bamberg, † 23. maj 1251, Oglej.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Bertold (oglejski patriarh)
Borut (karantanski knez)
Borut ali Borouth (iz staroslovanskega *borъ, 'boj', 'boriti se'), karantanski knez, * neznano, † 750 Je prvi zgodovinsko izpričani knez slovanske kneževine Karantanije.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Borut (karantanski knez)
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Celje
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Celjski grofje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Celovec
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Cerkev (zgradba)
Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
Cerkev sv. Jurija je župnijska cerkev nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
Cerkev sv. Kunigunde, Gorenje pri Zrečah
Cerkev sv.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Cerkev sv. Kunigunde, Gorenje pri Zrečah
Cerkvena pokrajina
Cerkvena pokrajina (latinsko provincia ecclesiastica) je upravna enota v določenih krščanskih Cerkvah.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Cerkvena pokrajina
Dekanija
Dekanija je skupina teritorialno in velikokrat zgodovinsko povezanih župnij znotraj rimskokatoliške škofije.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Dekanija
Dekanija Slovenske Konjice
Dekanija Slovenske Konjice je rimskokatoliška dekanija, del Bistriško-konjiškega naddekanata, ki spada pod nadškofijo Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Dekanija Slovenske Konjice
Dobrla vas
Dobrla vas (včasih tudi Dobrla ves) je naselje na avstrijskem Koroškem, eden izmed krajev, kjer živi močna skupnost koroških Slovencev.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Dobrla vas
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Drava
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Duhovniško posvečenje
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Dunaj
Ema Krška
Ema Krška ali tudi Hema Krška, koroška redovnica in svetnica, * okoli 980, † 27. junij 1045, Krka (danes Avstrija).
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Ema Krška
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Emona
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Franki
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Frankovsko cesarstvo
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Furlanija
Goriška
Goriška se lahko nanaša na.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Goriška
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Goriški grofje
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Gospa Sveta
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Goti
Grad Komenda (Polzela)
Grad Komenda je nekdanji grad Heilenstein.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Grad Komenda (Polzela)
Grad Konjice
''grad Konjice'' Georg Matthäus Vischer ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, Gradec, 1681 Grad Konjice (nemško Burg Gonobitz) je srednjeveški grad, mogočne razvaline na visokem, kopastem hribu nad Slovenskimi Konjicami, nad severnim vznožjem Konjiške gore in naseljem Zgornja Pristava.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Grad Konjice
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Gradec
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Habsburžani
Hotimir
Hotimir (tudi Kajtimar, v prvih zapisih omenjen kot Chetmarus, Cheitumarus, Cheftumarus, ChetumarsusKos Milko (1934).. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.), * ?, † 769, je bil knez oziroma vojvoda v Karantaniji.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Hotimir
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Humanizem
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Huni
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Istra
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Italijani
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef Pajek
Jožef Pajek, rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, narodopisec, zgodovinar, * 29. julij 1843, Prežigal pri Slovenskih Konjicah, † 25. julij 1901, Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Jožef Pajek
Kanonik
Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Kanonik
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Karantanija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Karel Veliki
Kartuzijanski samostan Jurklošter
Kartuzijanski samostan Jurklošter ali Kartuzija Jurklošter, je bil eden izmed štirih kartuzijanskih samostanov na območju današnje Slovenije.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Kartuzijanski samostan Jurklošter
Kimsko jezero
Kimsko jezero (Chiemsee) je največje jezero v nemški zvezni deželi Bavarski (imenovano tudi bavarsko morje).
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Kimsko jezero
Koroška (pokrajina)
Zgodovinska Koroška Koróška ali slovénska Koróška je statistična regija in neformalna pokrajina v Sloveniji.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Koroška (pokrajina)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Kranjska
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Krška škofija
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Langobardi
Laporje
Laporje je ime več naselij v Sloveniji.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Laporje
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Lavantinska škofija
Ložnica (Dravinja)
za drugo reko/vodotok glej Ložnica (Savinja) Ložníca je levi pritok Dravinje iz jugovzhodnega Pohorja.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Ložnica (Dravinja)
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Madžari
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Maribor
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Marija Terezija
Martin iz Toursa
Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Martin iz Toursa
Mihael Napotnik
Mihael Napotnik, slovenski teolog, filozof, zgodovinar, pisatelj, knez in škof, * 20. september 1850, Tepanjski Vrh pri Slovenskih Konjicah, † 28. marec 1922, Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Mihael Napotnik
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Milanski edikt
Misijonar
Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Misijonar
Nadškofija Gorica
Nadškofija Gorica je nadškofija Rimskokatoliške cerkve v Italiji, ki je bila ustanovljena 30.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadškofija Gorica
Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Ljubljana je ena izmed šestih slovenskih škofij oziroma ena izmed dveh slovenskih nadškofij.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Maribor
Nadškofija Maribor je poleg ljubljanske ena od dveh sedanjih slovenskih nadškofij in metropolij.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadškofija Maribor
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadškofija Salzburg
Nadškofija Zagreb
Nadškofija Zagreb je rimoskokatoliška nadškofija in metropolija s sedežem v Zagrebu.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadškofija Zagreb
Nadžupnija Laško
Nadžupnija Laško je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Laško - Videm škofije Celje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadžupnija Laško
Nadžupnija Slovenske Konjice
Nadžupnija Slovenske Konjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Nadžupnija Slovenske Konjice
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Oglej
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Oglejski patriarhat
Paolo Santonino
Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Paolo Santonino
Papeška bula
Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Papeška bula
Papež Benedikt XVI.
Benedikt XVI., rojstno ime Joseph Alois Ratzinger, nemški duhovnik, teolog, pisatelj, kardinal in papež, * 16. april 1927, Marktl am Inn, Bavarska, Nemčija, † 31. december 2022, Vatikan.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Papež Benedikt XVI.
Papež Zaharija
Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Papež Zaharija
Patriarh
Patriarh (grško.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Patriarh
Pelegrin I.
Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Pelegrin I.
Pičen
Pičen je zgodovinsko srednjeveško mestece, danes pa naselje v centralni Istri, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Pičen
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Pliberk
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Pohorje
Prošt
Prošt (lat. praepositus; predstojnik), je predstojnik kapitlja, tudi naslov za predstojnika pomembne župnije.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Prošt
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Prva svetovna vojna
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Ptuj
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Salzburg
Savinja
Savinja je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Savinja
Sedisvakanca
Sedisvakanca, ali tudi z izvirnim latinskim izrazom »sede vacante« (kot ablativ (ločilnik) izraza sedes vacans – prost sedež), pomeni stanje nezasedenega vodstvenega položaja po cerkvenem pravu Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sedisvakanca
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Slovani
Slovenika
Slovenika je nacionalna enciklopedija na temo Slovenije in Slovencev, ki je leta 2011 izšla pri založbi Mladinska knjiga.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Slovenika
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Slovenske Konjice
Sotla
Sotla je reka v vzhodni Sloveniji, mejna reka med Republikama Slovenijo in Hrvaško, levi pritok Save.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sotla
Spodnje Poljčane
Spodnje Poljčane so naselje v Občini Poljčane.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Spodnje Poljčane
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Srednji vek
Stranice
Stranice (nemško: Stranitzen ali Rabensberg in der Steiermark) so naselje v Občini Zreče.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Stranice
Studenice
Studenice so kraj v občini Poljčane, v dolini reke Dravinje in ob vznožju pogorja Boča (979 mnm).
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Studenice
Sveti Filip
Filip je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sveti Filip
Sveti Jakob
Mučeništvo svetega Jakoba Velikega, Albrecht Dürer. Jakob Veliki (tudi Jakob Starejši ali Jakob Zebedejev) je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * Betsajda, Galileja; † Jeruzalem, leta 44 (ali 42).
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sveti Jakob
Sveti Jernej
Jernej, Bartolomej ali Natanael je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sveti Jernej
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sveti Peter
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Sveti sedež
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Teologija
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Turški vpadi
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Vatikan
Veliko Tinje
Veliko Tinje je naselje v Občini Slovenska Bistrica.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Veliko Tinje
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Velikovec
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Videm, Italija
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Vikar
Vitanje
Vitanje je trško naselje od leta 1306 in od leta 1995 upravno središče istoimenske občine Vitanje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Vitanje
Zakrament
Sedem zakramentov, slika na steklu s preloma 19. stoletja Upodobitev ''Fons Vitae'' (slovensko ''Vir življenja'') ponazarja sedem zakramentov, ki izvirajo iz Kristusove daritve na križu Sveti zakrament je v krščanstvu sveto znamenje, ki ga je postavil Jezus Kristus, da nas posvečuje.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Zakrament
Zakramentali
Zakramentali so sveta znamenja, ki jih je ustanovila Cerkev v pastoralno dobro božjega ljudstva.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Zakramentali
Zgornja Ložnica
Zgornja Ložnica je gručasto naselje v Občini Slovenska Bistrica, v podpohorskem delu Dravinjskih goric, na levem bregu potoka Ložnica, deloma pa tudi na vznožju Pohorja.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Zgornja Ložnica
Zreče
Zreče so majhno mesto s približno 3000 prebivalci v severovzhodni Sloveniji, na vznožju Pohorja, v zgornjem delu Dravinjske doline, na mestu, kjer se soteska reke Dravinje razširi.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Zreče
Zvezna dežela Avstrije
Republika Avstrija Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Zvezna dežela Avstrije
1146
1146 (MCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in 1146
587
587 (DLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in 587
591
591 (DXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in 591
811
811 (DCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in 811