Podobnosti med Slovenske Konjice in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Slovenske Konjice in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice še 29 stvari v skupni (v Unijapedija): Arhidiakon, Štajerska, Žička kartuzija, Celje, Celovec, Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice, Dunaj, Franki, Grad Konjice, Gradec, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Karantanija, Koroška (pokrajina), Maribor, Mihael Napotnik, Nadškofija Maribor, Nadžupnija Slovenske Konjice, Oglej, Patriarh, Pelegrin I., Pohorje, Prošt, Prva svetovna vojna, Ptuj, Slovani, Srednji vek, Stranice, Vitanje, Zreče.
Arhidiakon
Arhidiakon (gr. aρχιδιάκονος, lat. archidiaconus.
Arhidiakon in Slovenske Konjice · Arhidiakon in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Štajerska in Slovenske Konjice · Štajerska in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Slovenske Konjice in Žička kartuzija · Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Žička kartuzija ·
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Celje in Slovenske Konjice · Celje in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Celovec in Slovenske Konjice · Celovec in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice
Cerkev sv. Jurija je župnijska cerkev nadžupnije Slovenske Konjice.
Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice in Slovenske Konjice · Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Dunaj in Slovenske Konjice · Dunaj in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Franki in Slovenske Konjice · Franki in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Grad Konjice
''grad Konjice'' Georg Matthäus Vischer ''Topographia Ducatus Stiriae'', bakrorez, Gradec, 1681 Grad Konjice (nemško Burg Gonobitz) je srednjeveški grad, mogočne razvaline na visokem, kopastem hribu nad Slovenskimi Konjicami, nad severnim vznožjem Konjiške gore in naseljem Zgornja Pristava.
Grad Konjice in Slovenske Konjice · Grad Konjice in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Gradec in Slovenske Konjice · Gradec in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Jožef II. Habsburško-Lotarinški in Slovenske Konjice · Jožef II. Habsburško-Lotarinški in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Karantanija in Slovenske Konjice · Karantanija in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Koroška (pokrajina)
Zgodovinska Koroška Koróška ali slovénska Koróška je statistična regija in neformalna pokrajina v Sloveniji.
Koroška (pokrajina) in Slovenske Konjice · Koroška (pokrajina) in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Maribor in Slovenske Konjice · Maribor in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Mihael Napotnik
Mihael Napotnik, slovenski teolog, filozof, zgodovinar, pisatelj, knez in škof, * 20. september 1850, Tepanjski Vrh pri Slovenskih Konjicah, † 28. marec 1922, Maribor.
Mihael Napotnik in Slovenske Konjice · Mihael Napotnik in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Nadškofija Maribor
Nadškofija Maribor je poleg ljubljanske ena od dveh sedanjih slovenskih nadškofij in metropolij.
Nadškofija Maribor in Slovenske Konjice · Nadškofija Maribor in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Nadžupnija Slovenske Konjice
Nadžupnija Slovenske Konjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Nadžupnija Slovenske Konjice in Slovenske Konjice · Nadžupnija Slovenske Konjice in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Oglej in Slovenske Konjice · Oglej in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Patriarh
Patriarh (grško.
Patriarh in Slovenske Konjice · Patriarh in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Pelegrin I.
Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.
Pelegrin I. in Slovenske Konjice · Pelegrin I. in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Pohorje in Slovenske Konjice · Pohorje in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Prošt
Prošt (lat. praepositus; predstojnik), je predstojnik kapitlja, tudi naslov za predstojnika pomembne župnije.
Prošt in Slovenske Konjice · Prošt in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Prva svetovna vojna in Slovenske Konjice · Prva svetovna vojna in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Ptuj in Slovenske Konjice · Ptuj in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Slovani in Slovenske Konjice · Slovani in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Slovenske Konjice in Srednji vek · Srednji vek in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Stranice
Stranice (nemško: Stranitzen ali Rabensberg in der Steiermark) so naselje v Občini Zreče.
Slovenske Konjice in Stranice · Stranice in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Vitanje
Vitanje je trško naselje od leta 1306 in od leta 1995 upravno središče istoimenske občine Vitanje.
Slovenske Konjice in Vitanje · Vitanje in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice ·
Zreče
Zreče so majhno mesto s približno 3000 prebivalci v severovzhodni Sloveniji, na vznožju Pohorja, v zgornjem delu Dravinjske doline, na mestu, kjer se soteska reke Dravinje razširi.
Slovenske Konjice in Zreče · Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice in Zreče ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Slovenske Konjice in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Slovenske Konjice in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Primerjava med Slovenske Konjice in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Slovenske Konjice 224 odnose, medtem ko je Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice 151. Saj imajo skupno 29, indeks Jaccard je 7.73% = 29 / (224 + 151).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Slovenske Konjice in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: