Kazalo
35 odnosi: Asteroid, Astronom, Astronomija, Esperanto, Finci, Finska, Fizik, Fizika, Geodezija, Gregorijanski koledar, Interferenca, Julijanski koledar, Komet, Komet Väisälä 1, Komet Väisälä-Oterma, Liisi Oterma, Luna, Lunini kraterji, Matematika, Mednarodna fonetična abeceda, Meritev, Meroslovje, Meteorolog, Meteorologija, Optika, Razdalja, Ruski imperij, Schmidtov teleskop, Seznam periodičnih kometov, Triangulacija, Udarni krater, 1891, 1971, 21. julij, 6. september.
- Finski astronomi
- Odkritelji asteroida
- Odkritelji kometa
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Yrjö Väisälä in Asteroid
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Yrjö Väisälä in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Yrjö Väisälä in Astronomija
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Yrjö Väisälä in Esperanto
Finci
Finci so narod, ki večinoma živi na območju današnje Finske.
Poglej Yrjö Väisälä in Finci
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Yrjö Väisälä in Finska
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Yrjö Väisälä in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Yrjö Väisälä in Fizika
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Yrjö Väisälä in Geodezija
Gregorijanski koledar
Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.
Poglej Yrjö Väisälä in Gregorijanski koledar
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Yrjö Väisälä in Interferenca
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Yrjö Väisälä in Julijanski koledar
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Yrjö Väisälä in Komet
Komet Väisälä 1
Komet Väisälä 1 (tudi komet Vaisala 1) (uradna oznaka je 40P/ Väisälä) je periodični komet z obhodno dobo okoli 10, 82 let.
Poglej Yrjö Väisälä in Komet Väisälä 1
Komet Väisälä-Oterma
Komet Väisälä-Oterma (uradna oznaka je 139P/Vaisala-Oterma) je periodični komet z obhodno dobo okoli 9,6 let.
Poglej Yrjö Väisälä in Komet Väisälä-Oterma
Liisi Oterma
Liisi Oterma, finska astronomka, * 1915, † 4. april 2001.
Poglej Yrjö Väisälä in Liisi Oterma
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Yrjö Väisälä in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Yrjö Väisälä in Lunini kraterji
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Yrjö Väisälä in Matematika
Mednarodna fonetična abeceda
Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.
Poglej Yrjö Väisälä in Mednarodna fonetična abeceda
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Yrjö Väisälä in Meritev
Meroslovje
Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.
Poglej Yrjö Väisälä in Meroslovje
Meteorolog
Meteorolog ali vremenoslovec je strokovnjak s specializiranim znanjem o vremenu, ki opazuje, razlaga in napoveduje vremenske pojave v Zemljinem ozračju ter njihov vpliv na Zemljo in življenje na njej.
Poglej Yrjö Väisälä in Meteorolog
Meteorologija
Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.
Poglej Yrjö Väisälä in Meteorologija
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Yrjö Väisälä in Optika
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Yrjö Väisälä in Razdalja
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Yrjö Väisälä in Ruski imperij
Schmidtov teleskop
Turinškem deželnem obseravtoriju v Tautenburgu, Nemčija - največji svoje vrste na svetu Schmidtov teleskop (tudi Schmidtov daljnogled ali Schmidtova kamera) je astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z majhnimi aberacijami.
Poglej Yrjö Väisälä in Schmidtov teleskop
Seznam periodičnih kometov
Kot periodični kometi se obravnavajo tisti kometi, ki imajo obhodno dobo manjšo od 200 let ali pa tisti, ki so jih opazovali pri več kot enem prehodu prisončja.
Poglej Yrjö Väisälä in Seznam periodičnih kometov
Triangulacija
sinusnem izreku. Triangulácija je način določanja lege triangulacijske točke s pomočjo trikotniških pravil in dveh točk z znanima koordinatama.
Poglej Yrjö Väisälä in Triangulacija
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Yrjö Väisälä in Udarni krater
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Yrjö Väisälä in 1891
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Yrjö Väisälä in 1971
21. julij
21.
Poglej Yrjö Väisälä in 21. julij
6. september
6.
Poglej Yrjö Väisälä in 6. september