Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Yrjö Väisälä

Index Yrjö Väisälä

Yrjö Väisälä (včasih tudi Yrjo Vaisala, IPA: 'yrjø 'væisælæ), finski fizik in astronom, * 6. september 1891 (po gregorijanskem koledarju), Kontiolahti Finska, † 21. julij 1971 (po gregorijanskem koledarju), Rymättylä, Finska.

Kazalo

  1. 35 odnosi: Asteroid, Astronom, Astronomija, Esperanto, Finci, Finska, Fizik, Fizika, Geodezija, Gregorijanski koledar, Interferenca, Julijanski koledar, Komet, Komet Väisälä 1, Komet Väisälä-Oterma, Liisi Oterma, Luna, Lunini kraterji, Matematika, Mednarodna fonetična abeceda, Meritev, Meroslovje, Meteorolog, Meteorologija, Optika, Razdalja, Ruski imperij, Schmidtov teleskop, Seznam periodičnih kometov, Triangulacija, Udarni krater, 1891, 1971, 21. julij, 6. september.

  2. Finski astronomi
  3. Odkritelji asteroida
  4. Odkritelji kometa

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej Yrjö Väisälä in Asteroid

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej Yrjö Väisälä in Astronom

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Yrjö Väisälä in Astronomija

Esperanto

Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.

Poglej Yrjö Väisälä in Esperanto

Finci

Finci so narod, ki večinoma živi na območju današnje Finske.

Poglej Yrjö Väisälä in Finci

Finska

Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.

Poglej Yrjö Väisälä in Finska

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Yrjö Väisälä in Fizik

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Yrjö Väisälä in Fizika

Geodezija

Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.

Poglej Yrjö Väisälä in Geodezija

Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu.

Poglej Yrjö Väisälä in Gregorijanski koledar

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Poglej Yrjö Väisälä in Interferenca

Julijanski koledar

Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.

Poglej Yrjö Väisälä in Julijanski koledar

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Poglej Yrjö Väisälä in Komet

Komet Väisälä 1

Komet Väisälä 1 (tudi komet Vaisala 1) (uradna oznaka je 40P/ Väisälä) je periodični komet z obhodno dobo okoli 10, 82 let.

Poglej Yrjö Väisälä in Komet Väisälä 1

Komet Väisälä-Oterma

Komet Väisälä-Oterma (uradna oznaka je 139P/Vaisala-Oterma) je periodični komet z obhodno dobo okoli 9,6 let.

Poglej Yrjö Väisälä in Komet Väisälä-Oterma

Liisi Oterma

Liisi Oterma, finska astronomka, * 1915, † 4. april 2001.

Poglej Yrjö Väisälä in Liisi Oterma

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Yrjö Väisälä in Luna

Lunini kraterji

plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.

Poglej Yrjö Väisälä in Lunini kraterji

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Yrjö Väisälä in Matematika

Mednarodna fonetična abeceda

Uradna karta MFA, posodobljena leta 2020 Mednarodna fonetična abeceda (MFA,, IPA,, API) je mednarodno standardiziran sistem zapisa glasov v črkovni obliki, ki temelji predvsem na latinici.

Poglej Yrjö Väisälä in Mednarodna fonetična abeceda

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Yrjö Väisälä in Meritev

Meroslovje

Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.

Poglej Yrjö Väisälä in Meroslovje

Meteorolog

Meteorolog ali vremenoslovec je strokovnjak s specializiranim znanjem o vremenu, ki opazuje, razlaga in napoveduje vremenske pojave v Zemljinem ozračju ter njihov vpliv na Zemljo in življenje na njej.

Poglej Yrjö Väisälä in Meteorolog

Meteorologija

Kumulusni oblak Meteorologija ali vremenoslovje je geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih.

Poglej Yrjö Väisälä in Meteorologija

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Poglej Yrjö Väisälä in Optika

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Poglej Yrjö Väisälä in Razdalja

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Yrjö Väisälä in Ruski imperij

Schmidtov teleskop

Turinškem deželnem obseravtoriju v Tautenburgu, Nemčija - največji svoje vrste na svetu Schmidtov teleskop (tudi Schmidtov daljnogled ali Schmidtova kamera) je astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z majhnimi aberacijami.

Poglej Yrjö Väisälä in Schmidtov teleskop

Seznam periodičnih kometov

Kot periodični kometi se obravnavajo tisti kometi, ki imajo obhodno dobo manjšo od 200 let ali pa tisti, ki so jih opazovali pri več kot enem prehodu prisončja.

Poglej Yrjö Väisälä in Seznam periodičnih kometov

Triangulacija

sinusnem izreku. Triangulácija je način določanja lege triangulacijske točke s pomočjo trikotniških pravil in dveh točk z znanima koordinatama.

Poglej Yrjö Väisälä in Triangulacija

Udarni krater

Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.

Poglej Yrjö Väisälä in Udarni krater

1891

1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Yrjö Väisälä in 1891

1971

1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Yrjö Väisälä in 1971

21. julij

21.

Poglej Yrjö Väisälä in 21. julij

6. september

6.

Poglej Yrjö Väisälä in 6. september

Glej tudi

Finski astronomi

Odkritelji asteroida

Odkritelji kometa