Kazalo
73 odnosi: Aachenska stolnica, Agrigento, Al-Jazari, Aluminij, Andrea Pisano, Atene, Škotska, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Bazalt, Bazilika Jezusovega rojstva, Betlehem, Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Betlehem, Bosra, Bron, Canosa di Puglia, Cerkev Vasilija blaženega, Moskva, Cizeliranje (umetnost), Dvižna vrata, Egipt (rimska provinca), Etrurija, Firenška stolnica, Gdansk, Gisors, Granit, Hagija Sofija, Hauran, Heron, Homer, Invalidnost, Jacob Burckhardt, Jajčevnik, Kairo, Kayseri, Kent, Konstantinopel, Laminat, Les, Lorenzo Ghiberti, Ludvik XIV. Francoski, Maroko, Michelangelo Buonarroti, Monrealska stolnica, NASA, Nipur, Normanska palača, Ogredje (arhitektura), Panteon, Rim, Pariz, Pediment, Pilaster, ... Razširi indeks (23 več) »
- Vrata
Aachenska stolnica
Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.
Poglej Vrata (arhitektura) in Aachenska stolnica
Agrigento
Agrigento (sicilijansko Girgenti ali Giurgenti) je mesto z okoli 60.000 prebivalci na južni obali Sicilije v Italiji in glavno mesto pokrajine Agrigento.
Poglej Vrata (arhitektura) in Agrigento
Al-Jazari
Al-Jazari, iraški učenjak, izumitelj, strojni inženir, obrtnik, umetnik in matematik iz dinastije Artukid, * 1136, Džazira v Mezopotamiji, † 1206, Turčija Najbolj znan je po tem, da je napisal knjigo Znanja o iznajdljivih mehanskih napravah, t.i. Knjiga trikov, kjer je leta 1206 opisal 50 mehanskih naprav, skupaj z navodili za njihovo izdelavo.
Poglej Vrata (arhitektura) in Al-Jazari
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Vrata (arhitektura) in Aluminij
Andrea Pisano
Andrea Pisano (Pontedera 1290 – 1348 Orvieto) znan tudi kot Andrea da Pontedera, je bil italijanski kipar in arhitekt.
Poglej Vrata (arhitektura) in Andrea Pisano
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Vrata (arhitektura) in Atene
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Vrata (arhitektura) in Škotska
Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.
Poglej Vrata (arhitektura) in Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Vrata (arhitektura) in Bazalt
Bazilika Jezusovega rojstva, Betlehem
Bazilika Jezusovega rojstva je krščanska bazilika v Betlehemu.
Poglej Vrata (arhitektura) in Bazilika Jezusovega rojstva, Betlehem
Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica (italijansko: Santissimo Salvatore e Santi Giovanni Battista ed Evangelista in Laterano), znana tudi kot Papeška nadškofija svetega Janeza Lateranu, Sveti Janez Lateranski ali Lateranska bazilika je stolna cerkev rimske škofije v mestu Rim in služi kot sedež rimskega papeža.
Poglej Vrata (arhitektura) in Bazilika svetega Janeza v Lateranu
Betlehem
Center današnjega Betlehema, Omarjeva mošeja bazilike Kristusovega rojstva Betlehem (hebrejsko.
Poglej Vrata (arhitektura) in Betlehem
Bosra
Bosra (arabsko بصرى الشام- Busra aš-Šam) je južno sirsko mesto.
Poglej Vrata (arhitektura) in Bosra
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Vrata (arhitektura) in Bron
Canosa di Puglia
Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Vrata (arhitektura) in Canosa di Puglia
Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Cerkev Vasilija Blaženega (rusko: собо́р Васи́лия Блаже́нного, Sobor Vasilija Blažennogo) je krščanska cerkev na Rdečem trgu v Moskvi, Rusija in velja za kulturni simbol države.
Poglej Vrata (arhitektura) in Cerkev Vasilija blaženega, Moskva
Cizeliranje (umetnost)
Cizeliranje (Repoussé ali repoussage) je krasilna tehnika površinske obdelave kovinske pločevine, pri kateri se jo oblikuje s kladivci, dletci in kovaškimi nastavki s hrbtne strani, da se ustvari zasnova z nizkim reliefom.
Poglej Vrata (arhitektura) in Cizeliranje (umetnost)
Dvižna vrata
Dvižna vrata (angl. portcullis iz francoščine porte coulissante -) so vrsta težkih vrat, ki se vertikalno zapirajo in so bila sestavni del strukture vrat pozno antičnih in srednjeveških utrdb in gradov.
Poglej Vrata (arhitektura) in Dvižna vrata
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Vrata (arhitektura) in Egipt (rimska provinca)
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Vrata (arhitektura) in Etrurija
Firenška stolnica
Firenška stolnica, italijansko Cattedrale di Santa Maria del Fiore, tudi Duomo di Firenze je stolnica in mala bazilika v Firencah v Italiji.
Poglej Vrata (arhitektura) in Firenška stolnica
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Vrata (arhitektura) in Gdansk
Gisors
Gisors je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Eure regije Zgornja Normandija.
Poglej Vrata (arhitektura) in Gisors
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Vrata (arhitektura) in Granit
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Vrata (arhitektura) in Hagija Sofija
Hauran
Hauran (arabsko حَوْرَان, Ḥawrān) je pokrajina, ki obsega dele jugozahodne Sirije in severne Jordanije.
Poglej Vrata (arhitektura) in Hauran
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Poglej Vrata (arhitektura) in Heron
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Vrata (arhitektura) in Homer
Invalidnost
Mednarodna oznaka za ''dostopno invalidom'' Invalidnost je trajna telesna ali duševna okvara posameznika, ki je z medicinskim zdravljenjem ali rehabilitacijo ni mogoče odpraviti.
Poglej Vrata (arhitektura) in Invalidnost
Jacob Burckhardt
Carl Jacob Christoph Burckhardt (25. maj 1818 - 8. avgust 1897) je bil švicarski zgodovinar umetnosti in kulture ter vpliven lik v zgodovinopisju obeh področij.
Poglej Vrata (arhitektura) in Jacob Burckhardt
Jajčevnik
Jajčevnik ali Jonski kimation je okrasni element pogosto izrezljan iz lesa, kamna ali ometa, opasek iz četrt kroga, sestavljen iz oblike jajca in izmenično iz elementa oblikovanega kot puščica ali sidro.
Poglej Vrata (arhitektura) in Jajčevnik
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Vrata (arhitektura) in Kairo
Kayseri
Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.
Poglej Vrata (arhitektura) in Kayseri
Kent
Lega grofije v Angliji Polje s cvetovi maka na območju gričevja Downs Gozd Hoad ob cesti Etchden Kent je grofija v jugovzhodni Angliji in ena od grofij, ki obkrožajo London.
Poglej Vrata (arhitektura) in Kent
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Vrata (arhitektura) in Konstantinopel
Laminat
Laminat je vrsta talne obloge.
Poglej Vrata (arhitektura) in Laminat
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Vrata (arhitektura) in Les
Lorenzo Ghiberti
Lorenzo Ghiberti, florentinski kipar, zlatar, arhitekt in umetnostni zgodovinar, * 1378, Pelago (danes Firence, Italija), † 1. december 1455, Firence.
Poglej Vrata (arhitektura) in Lorenzo Ghiberti
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Vrata (arhitektura) in Ludvik XIV. Francoski
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Poglej Vrata (arhitektura) in Maroko
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Vrata (arhitektura) in Michelangelo Buonarroti
Monrealska stolnica
Monrealska stolnica (italijansko: Duomo di Monreale) je cerkev v Monrealu, metropolitanskem mestu Palermo na Siciliji, južna Italija.
Poglej Vrata (arhitektura) in Monrealska stolnica
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Vrata (arhitektura) in NASA
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Poglej Vrata (arhitektura) in Nipur
Normanska palača
Normanska palača (italijansko Palazzo dei Normanni) ali Kraljeva palača Palerma je palača v Palermu v Italiji.
Poglej Vrata (arhitektura) in Normanska palača
Ogredje (arhitektura)
Entablatura korintskega sloga Entablatura na Cezarjevi maritimi Etablatura (italijansko intavolatura) je nadgradnja preklad in pasov, ki ležijo vodoravno nad stebri, ki počivajo na svojih kapitelih.
Poglej Vrata (arhitektura) in Ogredje (arhitektura)
Panteon, Rim
Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.).
Poglej Vrata (arhitektura) in Panteon, Rim
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Vrata (arhitektura) in Pariz
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Vrata (arhitektura) in Pediment
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Vrata (arhitektura) in Pilaster
Plastika
Kemijska struktura molekule polipropilena. Črno: atomi ogljika; belo: atomi vodika Plástika ali plástična mása je skupno ime za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin.
Poglej Vrata (arhitektura) in Plastika
Program Apollo
Znak Programa Apollo Apollo CSM v Lunini tirnici. Zeleni trikotniki kažejo dprave Apolla na Luni Program Apollo (– Program Apolon, znan tudi kot Projekt Apollo (Apollo Project)) je bil niz ameriških vesoljskih poletov in odprav z vesoljsko ladjo Apollo med letoma 1961 in 1972, katerih cilj je bil pristanek na Luni, kar je leta 1969 Apollu 11 tudi uspelo.
Poglej Vrata (arhitektura) in Program Apollo
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Vrata (arhitektura) in Relief (umetnost)
Renesančna umetnost
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti.
Poglej Vrata (arhitektura) in Renesančna umetnost
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Vrata (arhitektura) in Rim
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Vrata (arhitektura) in Rouen
Saturn V
Apollo 17 zadnji polet na Luno Saturn V Apollo 11 Ločitev stopnje Saturn V (»Saturn pet«) je bila težka ameriška raketa nosilka ze lete s človeško posadko na Luno.
Poglej Vrata (arhitektura) in Saturn V
Srednjeveška arhitektura
Srednjeveška arhitektura je arhitektura, ki je značilna za srednji vek in vključuje verske, civilne in vojaške stavbe.
Poglej Vrata (arhitektura) in Srednjeveška arhitektura
Standardizacija
Standardizàcija oziroma poenotenje je metoda, katere bistvo je v odstranjevanju odvečne raznovrstnosti in določanju izenačenosti glede na: kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.
Poglej Vrata (arhitektura) in Standardizacija
Stavba
Stavba je zgradba, ki zapira prostore, vanjo je mogoče vstopiti in se uporablja za bivanje ljudi, živali ali shranjevanje stvari.
Poglej Vrata (arhitektura) in Stavba
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Vrata (arhitektura) in Steklo
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.
Poglej Vrata (arhitektura) in Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica svetega Marka, Benetke
Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.
Poglej Vrata (arhitektura) in Stolnica svetega Marka, Benetke
Stolnica svetega Odrešenika, Aix
Stolnica sv.
Poglej Vrata (arhitektura) in Stolnica svetega Odrešenika, Aix
Stolnica svetega Petra, Beauvais
Stolnica svetega Petra v Beauvaisu (francosko Cathédrale Saint-Pierre de Beauvais) je nepopolna rimskokatoliška stolnica.
Poglej Vrata (arhitektura) in Stolnica svetega Petra, Beauvais
Stolnica v Lincolnu, Anglija
Stolnica v Lincolnu (polno ime Stolnica cerkev Blažene Device Marije v Lincolnu, včasih Marijina stolnica) je stolnica v Lincolnu v Angliji in je sedež škofa Lincolna v Anglikanski cerkvi.
Poglej Vrata (arhitektura) in Stolnica v Lincolnu, Anglija
Stolnica v Pisi
Stolnica v Pisi, tudi Stolnica Marijinega Vnebovzetja (italijansko Cattedrale Metropolitana Primaziale di Santa Maria Assunta; Duomo di Pisa) je srednjeveška rimokatoliška stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetju, na trgu Piazza dei Miracoli v Pisi v Italiji.
Poglej Vrata (arhitektura) in Stolnica v Pisi
Stolnica v Traniju
Stolnica v Traniju, katere uradno ime je katedralna bazilika Santa Maria Assunta, splošno znana kot Cattedrale di San Nicola Pellegrino (sv. Nikolaj romar), je rimskokatoliška stolnica, posvečena svetemu Nikolaju Romarju v Traniju v Apuliji, jugovzhodna Italija.
Poglej Vrata (arhitektura) in Stolnica v Traniju
Timpanon (arhitektura)
Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.
Poglej Vrata (arhitektura) in Timpanon (arhitektura)
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Vrata (arhitektura) in Verona
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Poglej Vrata (arhitektura) in Versajska palača
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Vrata (arhitektura) in Vitruvij
Westminstrska opatija
Westminstrska opatija, uradno imenovana kolegijska cerkev svetega Petra pri Westminstru, je velika, predvsem gotska opatijska cerkev v mestu Westminster v Londonu v Angliji, tik zahodno od Westminstrske palače.
Poglej Vrata (arhitektura) in Westminstrska opatija
Glej tudi
Vrata
Prav tako znan kot Vrata (arhitektura-odprtina v zidu).