Kazalo
16 odnosi: Boeing, Douglas Aircraft Company, Energija (raketa), Huntsville, Alabama, IBM, Luna, N-1, Nizkozemeljska orbita, Program Apollo, Raketa nosilka, Razmerje potisk/teža, RD-170, Skylab, Space Launch System, Space Shuttle, Wernher von Braun.
- Vozila leta 1967
Boeing
The Boeing Company, krajše samo Boeing, je ameriška multinacionalka s sedežem v Chicagu, ki se ukvarja z dizajnom, proizvodnjo in trženjem zrakoplovov, raket, satelitov, opreme za telekomunikacije ter raketnega orožja, drugotni dejavnosti pa sta tudi najem in tehnična podpora.
Poglej Saturn V in Boeing
Douglas Aircraft Company
Douglas XTB2D-1 Skypirate Douglas C-47 Skytrain Douglas Aircraft Company je bil ameriški proizvajalec letal, raket in vesoljske tehnike.
Poglej Saturn V in Douglas Aircraft Company
Energija (raketa)
Energija z reaketoplanom Buran Energija s satelitom Poljus Energija (Энергия, "Energija") je bila težka raketa načrtovana v takratni Sovjetski zvezi v biroju NPO Energija.
Poglej Saturn V in Energija (raketa)
Huntsville, Alabama
Huntsville je mesto in sedež okrožja Madison v Alabami.
Poglej Saturn V in Huntsville, Alabama
IBM
Logotip IBM International Business Machines Corporation (krajše IBM) je podjetje, ki deluje že od leta 1888, uradno pa je bilo združeno 15.junija 1911.
Poglej Saturn V in IBM
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Saturn V in Luna
N-1
Primerjava N-1 in Saturn V N-1 »Herkul« Razvoj rakete N-1 od preskusne izstrelitvene različice 3L (1969) do zadnje izstrelitvene različice 7L (1972) KH-8 Gambit-3, 19. september 1968 N-1 (indeks GRAU: 11А52) je bila težka sovjetska nosilna raketa za polete na Luno oziroma izstrelitev težkih tovorov v Zemljin tir.
Poglej Saturn V in N-1
Nizkozemeljska orbita
Primerjava orbit različnih satelitov Nizkozemeljska orbita – NZO ((LEO)) je orbita z višino med 160 kilometrov (čas orbite 88 minut) in 2000 kilometrov (čas orbite 127 minut).
Poglej Saturn V in Nizkozemeljska orbita
Program Apollo
Znak Programa Apollo Apollo CSM v Lunini tirnici. Zeleni trikotniki kažejo dprave Apolla na Luni Program Apollo (– Program Apolon, znan tudi kot Projekt Apollo (Apollo Project)) je bil niz ameriških vesoljskih poletov in odprav z vesoljsko ladjo Apollo med letoma 1961 in 1972, katerih cilj je bil pristanek na Luni, kar je leta 1969 Apollu 11 tudi uspelo.
Poglej Saturn V in Program Apollo
Raketa nosilka
Sojuz TMA-5 med izstrelitvijo Raketa nosilka oz.
Poglej Saturn V in Raketa nosilka
Razmerje potisk/teža
Razmerje potisk/teža je razmerje med potiskom in težo raketnega, reaktivnega ali propelerskega motorja, ki nam pove zmogljivosti in sposobnosti motorja oziroma vozila, ki ga poganja.
Poglej Saturn V in Razmerje potisk/teža
RD-170
RD-170 Raketni motor (РД-170, Ракетный Двигатель-170, Raketni motor-170) je najmočnejši raketni motor na tekoče gorivo.
Poglej Saturn V in RD-170
Skylab
Skylab je bila prva vesoljska postaja Združenih držav Amerike, izstreljena in upravljana s strani NASE.
Poglej Saturn V in Skylab
Space Launch System
SLS Block I animacija Različice SLS Space Launch System (SLS) je težka ameriška nosilna raketa, ki jo trenutno razvija NASA.
Poglej Saturn V in Space Launch System
Space Shuttle
Ameriški raketoplan Discovery ob vzletu Space Shuttle (dobesedno angleško vesoljski čolniček, uradno ime Space Transportation System – STS) je bil sistem vesoljskega plovila za polete v nizkozemeljsko orbito z možnostjo delne ponovne uporabe, ki ga je razvila ameriška vesoljska agencija NASA.
Poglej Saturn V in Space Shuttle
Wernher von Braun
Wernher Magnus Maximillian Freiherr von Braun (*23. marec 1912, Wirsitz, † 16. junij 1977, Aleksandrija, ZDA) je bil nemški raketni inženir, pionir in vizionar astronavtike.
Poglej Saturn V in Wernher von Braun