Kazalo
17 odnosi: Angara (raketa), Atlas V, Geostacionarna orbita, Kerozin, Kisik, Kozmodrom Bajkonur, N-1, Nizkozemeljska orbita, Proton (raketa), Raketoplan, Raketoplan Buran, RD-170, Rus-M, Saturn V, Sea Launch, Sojuz (raketa), Zenit-3SL.
Angara (raketa)
Različice rakete Angara Angara je družina nosilnih raket, ki jih razvija inštitut Hruničev v Moskvi.
Poglej Energija (raketa) in Angara (raketa)
Atlas V
Atlas V(401) ''New Horizons'' Atlas V je raketa nosilka za enkratno uporabo družine Atlas.
Poglej Energija (raketa) in Atlas V
Geostacionarna orbita
Orbita GSO GSO orbita, satelit je vedno nad isto lokacijo Geostacionarna orbita (geostacionarna tirnica), GSO, je okrogla (cirkularna) orbita 35786 km nad zemeljskim ekvatorjem (inklinacija največkrat 0 stopinj) in telesa v njej krožijo v isti smeri kot Zemlja.
Poglej Energija (raketa) in Geostacionarna orbita
Kerozin
Kerozin je brezbarven vnetljiv ogljikovodik, ki se pridobiva z destilacijo surove nafte.
Poglej Energija (raketa) in Kerozin
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Energija (raketa) in Kisik
Kozmodrom Bajkonur
Izstrelitvena ploščad Ploščadka št. 1 ali Gagarinov start leta 2008 Lokacija kozmodroma Bajkonur Slika Bajkonurja iz ameriškega vohunskega letala U-2 Sojuz na izstrelitveni ploščadi Kozmodrom Bajkonur (космодром «Байконур»; Байқоңыр ғарыш айлағы) je bil prvi in je največji kozmodrom na svetu.
Poglej Energija (raketa) in Kozmodrom Bajkonur
N-1
Primerjava N-1 in Saturn V N-1 »Herkul« Razvoj rakete N-1 od preskusne izstrelitvene različice 3L (1969) do zadnje izstrelitvene različice 7L (1972) KH-8 Gambit-3, 19. september 1968 N-1 (indeks GRAU: 11А52) je bila težka sovjetska nosilna raketa za polete na Luno oziroma izstrelitev težkih tovorov v Zemljin tir.
Poglej Energija (raketa) in N-1
Nizkozemeljska orbita
Primerjava orbit različnih satelitov Nizkozemeljska orbita – NZO ((LEO)) je orbita z višino med 160 kilometrov (čas orbite 88 minut) in 2000 kilometrov (čas orbite 127 minut).
Poglej Energija (raketa) in Nizkozemeljska orbita
Proton (raketa)
Proton K Proton M Proton (uradna oznaka: UR-500) je težka ruska raketa nosilka (RN) za enkratno uporabo, ki se uporablja za komercialne in vladne izstrelitve.
Poglej Energija (raketa) in Proton (raketa)
Raketoplan
raketoplana Columbia na odpravi STS-1 12. aprila 1981 Raketoplan, vesoljsko letalo, vesoljski čolniček ali vesoljski taksi je vesoljsko plovilo s posadko z možnostjo večkratne uporabe, ki lahko tudi leti ali jadra kot zrakoplov v ozračju.
Poglej Energija (raketa) in Raketoplan
Raketoplan Buran
An-225 leta 1989 Buran je bilo ime sovjetskega vesoljskega programa, katerega cilj je bil razviti lasten raketoplan, kot odgovor na ameriški Space Shuttle.
Poglej Energija (raketa) in Raketoplan Buran
RD-170
RD-170 Raketni motor (РД-170, Ракетный Двигатель-170, Raketni motor-170) je najmočnejši raketni motor na tekoče gorivo.
Poglej Energija (raketa) in RD-170
Rus-M
Rus-M je predlagana ruska raketa, ki naj bi bila glavno rusko plovilo s človeškimi posadkami po letu 2018.
Poglej Energija (raketa) in Rus-M
Saturn V
Apollo 17 zadnji polet na Luno Saturn V Apollo 11 Ločitev stopnje Saturn V (»Saturn pet«) je bila težka ameriška raketa nosilka ze lete s človeško posadko na Luno.
Poglej Energija (raketa) in Saturn V
Sea Launch
Izstelitev iz Ocena Odyssey Plovilo SeaLaunch Commander Sea Launch je nevladna organizacija, ki se ukvarja z izstreljevanjem satelitov v vesolje s predelane naftne ploščadi Ocean Odyssey.
Poglej Energija (raketa) in Sea Launch
Sojuz (raketa)
Sojuz leta 1975 Potisne šobe Sojuz (Союз – zveza, GRAU indeks 11A511) je družina raket za enkratno uporabo.
Poglej Energija (raketa) in Sojuz (raketa)
Zenit-3SL
Zenit-3SL je nosilna raketa za enkratno uporabo, ki jo proizvaja ukrajinski biro Južnoje (Державне конструкторське бюро «Південне»).