Kazalo
21 odnosi: Energija (raketa), Hipergolično gorivo, Jedrski pogon, Kerozin, Kozmodrom Bajkonur, Luna, Mars, Nizkozemeljska orbita, Pristanek na Luni, Program Apollo, R-7, Raketa nosilka, Rocketdyne F-1, Saturn V, Sergej Pavlovič Koroljov, Specifični impulz, Tehnološki inštitut Massachusettsa, Tekoči kisik, Tir, Valentin Petrovič Gluško, Vladimir Nikolajevič Čelomej.
- Odprave na Luno
- Raziskovanje Lune
Energija (raketa)
Energija z reaketoplanom Buran Energija s satelitom Poljus Energija (Энергия, "Energija") je bila težka raketa načrtovana v takratni Sovjetski zvezi v biroju NPO Energija.
Poglej N-1 in Energija (raketa)
Hipergolično gorivo
Polnjenje sonde Messenger s hidrazinom, operater nosi varnostno obleko Hipergolično gorivo je kombinacija goriv za raketne motorje, kjer eno gorivo takoj burno reagira (hitro zgori - ekspandira), ko pride v stik z drugim.
Poglej N-1 in Hipergolično gorivo
Jedrski pogon
Ruski jedrski ledolomilec Največja podmornica na svetu Jedrski pogon je način pogona z uporabo jedrske tehnologije.
Poglej N-1 in Jedrski pogon
Kerozin
Kerozin je brezbarven vnetljiv ogljikovodik, ki se pridobiva z destilacijo surove nafte.
Poglej N-1 in Kerozin
Kozmodrom Bajkonur
Izstrelitvena ploščad Ploščadka št. 1 ali Gagarinov start leta 2008 Lokacija kozmodroma Bajkonur Slika Bajkonurja iz ameriškega vohunskega letala U-2 Sojuz na izstrelitveni ploščadi Kozmodrom Bajkonur (космодром «Байконур»; Байқоңыр ғарыш айлағы) je bil prvi in je največji kozmodrom na svetu.
Poglej N-1 in Kozmodrom Bajkonur
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej N-1 in Luna
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej N-1 in Mars
Nizkozemeljska orbita
Primerjava orbit različnih satelitov Nizkozemeljska orbita – NZO ((LEO)) je orbita z višino med 160 kilometrov (čas orbite 88 minut) in 2000 kilometrov (čas orbite 127 minut).
Poglej N-1 in Nizkozemeljska orbita
Pristanek na Luni
Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune, Zemljinega edinega naravnega satelita.
Poglej N-1 in Pristanek na Luni
Program Apollo
Znak Programa Apollo Apollo CSM v Lunini tirnici. Zeleni trikotniki kažejo dprave Apolla na Luni Program Apollo (– Program Apolon, znan tudi kot Projekt Apollo (Apollo Project)) je bil niz ameriških vesoljskih poletov in odprav z vesoljsko ladjo Apollo med letoma 1961 in 1972, katerih cilj je bil pristanek na Luni, kar je leta 1969 Apollu 11 tudi uspelo.
Poglej N-1 in Program Apollo
R-7
8K71 "R-7" (pogovorno Семёрка – sedmica) je dvostopenjska medcelinska balistična raketa na tekoče gorivo Sovjetskih oboroženih sil.
Poglej N-1 in R-7
Raketa nosilka
Sojuz TMA-5 med izstrelitvijo Raketa nosilka oz.
Poglej N-1 in Raketa nosilka
Rocketdyne F-1
Specifikacije Rocketdyne F-1 Von Braun pred raketo Saturn V Rocketdyne F-1 je bil tekočegorivni raketni motor, ki se je uporabljal za pogon prve stopnje lunarne rakete Saturn V. Prva stopnja, imenovana tudi "S-IC", je imela pet motorjev F-1.
Poglej N-1 in Rocketdyne F-1
Saturn V
Apollo 17 zadnji polet na Luno Saturn V Apollo 11 Ločitev stopnje Saturn V (»Saturn pet«) je bila težka ameriška raketa nosilka ze lete s človeško posadko na Luno.
Poglej N-1 in Saturn V
Sergej Pavlovič Koroljov
Sergej Pavlovič Koroljov, sovjetski raketni inženir in oblikovalec, Žitomir, Volinska gubernija, Ruski imperij (danes Žitomirska oblast, Ukrajina), * 12. januar (30. december 1906, ruski koledar) 1907, † 14. januar 1966, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej N-1 in Sergej Pavlovič Koroljov
Specifični impulz
Specifični impulz (oznaka Isp) je parameter, ki označuje učinkovitost (izkoristek) raketnih in reaktivnih motorjev.
Poglej N-1 in Specifični impulz
Tehnološki inštitut Massachusettsa
Logotip MIT 212px Tehnološki inštitut Massachusettsa (kratica MIT, izgovarjava em-aj-ti) je raziskovalna ustanova in univerza v Cambridgeu, Massachusetts, neposredno prek reke Charles River v mestnem predelu Back Bay.
Poglej N-1 in Tehnološki inštitut Massachusettsa
Tekoči kisik
Tekoči kisik (oz. kapljevinski kisik) je kisik v plinastem stanju, pri čemer je tekočina, ni pa kapljevina.
Poglej N-1 in Tekoči kisik
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej N-1 in Tir
Valentin Petrovič Gluško
Valentin Petrovič Gluško (rusko, ukrajinsko Валентин Петрович Глушко), ruski raketni inženir, * 2. september 1908 (21. avgust, ruski koledar), Odesa, Ukrajina, † 10. januar 1989, Moskva, Sovjetska zveza, danes Rusija.
Poglej N-1 in Valentin Petrovič Gluško
Vladimir Nikolajevič Čelomej
Vladimir Nikolajevič Čelomej (Влади́мир Никола́евич Челоме́й), ukrajinski mehanik in raketni inženir, * 30. junij 1914, † 8. december 1984.
Poglej N-1 in Vladimir Nikolajevič Čelomej