Kazalo
50 odnosi: Aerojet M-1, Apollo 1, Apollo 10, Apollo 11, Apollo 12, Apollo 13, Apollo 14, Apollo 15, Apollo 16, Apollo 17, Apollo 4, Apollo 6, Apollo 8, Apollo 9, Ares V, Ariane 4, Astronavtika, Atlas V, Bucyrus-Erie, Delta II, Energija (raketa), Falcon (družina raket), Falcon Heavy, Kennedyjev vesoljski center, N-1, North American Aviation, Nova (raketa), Primerjava nosilnih raket, Primerjava raketnih motorjev, Pristanek na Luni, Program Apollo, Raketa, Raketa nosilka, Raketno gorivo, Raptor (raketni motor), Red velikosti (sila), Rocketdyne, Rocketdyne F-1, Rocketdyne J-2, Saturn (razločitev), Saturn IB, SDV (raketna tehnologija), Skylab, Sojuz (raketa), Space Launch System, Space Shuttlov trdogorivni potisnik, Vesoljska tekma, Vrata (arhitektura), William Kwong Yu Yeung, 1967.
Aerojet M-1
Turbočrpalka Aerojet M-1 je bil predlagani raketni motor na tekoče gorivo.
Poglej Saturn V in Aerojet M-1
Apollo 1
North American Apollo 1 je uradno ime za načrtovano vesoljsko odpravo s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.
Poglej Saturn V in Apollo 1
Apollo 10
Lunani modul med spajanjem s Komandnim 16 km po vzletu z Lune Apollo 10 je bila četrta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.
Poglej Saturn V in Apollo 10
Apollo 11
Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem programu Apollo.
Poglej Saturn V in Apollo 11
Apollo 12
Apollo 12 je bila šesta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in druga, ki je pristala na Luni.
Poglej Saturn V in Apollo 12
Apollo 13
Apollo 13 je bila Nasina vesoljska odprava Programa Apollo, ki je bila načrtovana kot tretji pristanek človeške posadke na Luni.
Poglej Saturn V in Apollo 13
Apollo 14
Apollo 14 je bila osma vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in tretja, ki je pristala na Luni.
Poglej Saturn V in Apollo 14
Apollo 15
Izstrelitev Apolla 15 Apollo 15 je bila deveta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in četrta, ki je pristala na Luni.
Poglej Saturn V in Apollo 15
Apollo 16
Apollo 16 je bila peta vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni.
Poglej Saturn V in Apollo 16
Apollo 17
Apollo 17 na izstrelitveni ploščadi Apollo 17 je bila šesta in do sedaj zadnja vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni.
Poglej Saturn V in Apollo 17
Apollo 4
Izstrelitev Apolla 4 Apollo 4 je bila vesoljska odprava brez človeške posadke v Nasinem Programu Apollo, kjer je prvič poletela raketa nosilka Saturn V ter prvič njeni stopnji S-IC in S-II.
Poglej Saturn V in Apollo 4
Apollo 6
Izstrelitev Apolla 6 Apollo 6 je bila druga in zadnja vesoljska odprava brez človeške posadke v Nasinem Programu Apollo.
Poglej Saturn V in Apollo 6
Apollo 8
Izstrelitev Apolla 8 Apollo 8, ki so ga izstrelili 21. decembra 1968, je bila druga vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo.
Poglej Saturn V in Apollo 8
Apollo 9
Scott ob odprti loputi Komandnega modula Apollo 9 je bila tretja vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in prva s Komandno-servisnim modulom (CSM) ter Lunarnim modulom (LM).
Poglej Saturn V in Apollo 9
Ares V
Ares-V Februar 2008 Ares V Ares V (v preteklosti znana kot Cargo Launch Vehicle-CaLV) je bila predlagana supertežka nosilna raketa programa Consetallation, ki so ga pozneje preklicali in s tem tudi raketi Ares V in Ares I. Obe raketi sta bili poimenovani po grškem bogu vojne Aresu.
Poglej Saturn V in Ares V
Ariane 4
Ariane 4 Ariane 4 je bila francoska raketa za enkratno uporabo.
Poglej Saturn V in Ariane 4
Astronavtika
Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.
Poglej Saturn V in Astronavtika
Atlas V
Atlas V(401) ''New Horizons'' Atlas V je raketa nosilka za enkratno uporabo družine Atlas.
Poglej Saturn V in Atlas V
Bucyrus-Erie
Parni kopač med gradnjo Panamskega prekopa Silver Spade Big Muskie Bucyrus-Erie je bil ameriški proizvajalec rudarskih strojev za podzemno in površinsko (nadzemno) rudarjenje.
Poglej Saturn V in Bucyrus-Erie
Delta II
Delta II vzlet na Floridi Delta II z Mars Exploration Roverjem Družina raket Delta Delta II je ameriška raketa za enkratno uporabo, najmanjša v družini raket Delta.
Poglej Saturn V in Delta II
Energija (raketa)
Energija z reaketoplanom Buran Energija s satelitom Poljus Energija (Энергия, "Energija") je bila težka raketa načrtovana v takratni Sovjetski zvezi v biroju NPO Energija.
Poglej Saturn V in Energija (raketa)
Falcon (družina raket)
Družina raket Falcon, od leve proti desni: Falcon 1; Falcon 9 v1.0; tri verzije Falcon 9 v1.1, tri verzije Falcon 9 v1.2 FT, dve verzije Falcon 9 Block 5, in Falcon Heavy Falcon je družina ameriških raket za enkratno uporabo.
Poglej Saturn V in Falcon (družina raket)
Falcon Heavy
Falcon Heavy Falcon Heavy (FH), v preteklosti tudi Falcon 9 Heavy je težka nosilna raketa, ki so jo zasnovali pri ameriškem podjetju SpaceX.
Poglej Saturn V in Falcon Heavy
Kennedyjev vesoljski center
Kennedyjev vesoljski center (ang. John F. Kennedy Space Center - KSC) je ameriško vesoljsko izstrelišče na polotoku Merritt Island, Florida.
Poglej Saturn V in Kennedyjev vesoljski center
N-1
Primerjava N-1 in Saturn V N-1 »Herkul« Razvoj rakete N-1 od preskusne izstrelitvene različice 3L (1969) do zadnje izstrelitvene različice 7L (1972) KH-8 Gambit-3, 19. september 1968 N-1 (indeks GRAU: 11А52) je bila težka sovjetska nosilna raketa za polete na Luno oziroma izstrelitev težkih tovorov v Zemljin tir.
Poglej Saturn V in N-1
North American Aviation
North American Aviation NAA je bilo veliko ameriško letalsko-vojaško-vesoljsko podjetje in eden najpomembnejših razvojnih proizvajalcev vojaških letal v 20.stoletju.
Poglej Saturn V in North American Aviation
Nova (raketa)
Nova je bila predlagana serija težkih nosilnih raket ameriške vesoljske agencije NASA, ki bi se uporabljale za podobne misije kot Saturn V. Če bi bile zgrajene, bi bile daleč največje nosilne rakete.
Poglej Saturn V in Nova (raketa)
Primerjava nosilnih raket
Primerjava družin nosilnih raket - - - | 1969 | 1972 | | Sovjetska lunarna raketa |- |- style.
Poglej Saturn V in Primerjava nosilnih raket
Primerjava raketnih motorjev
Primerjava raketnih motorjev, seznam vsebuje raketne motorje na trda, tekoča goriva in ionske potisnike.
Poglej Saturn V in Primerjava raketnih motorjev
Pristanek na Luni
Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune, Zemljinega edinega naravnega satelita.
Poglej Saturn V in Pristanek na Luni
Program Apollo
Znak Programa Apollo Apollo CSM v Lunini tirnici. Zeleni trikotniki kažejo dprave Apolla na Luni Program Apollo (– Program Apolon, znan tudi kot Projekt Apollo (Apollo Project)) je bil niz ameriških vesoljskih poletov in odprav z vesoljsko ladjo Apollo med letoma 1961 in 1972, katerih cilj je bil pristanek na Luni, kar je leta 1969 Apollu 11 tudi uspelo.
Poglej Saturn V in Program Apollo
Raketa
Mednarodno vesoljsko postajo Raketa je leteče telo na raketni pogon, ki je neodvisen od ozračja ali druge atmosfere.
Poglej Saturn V in Raketa
Raketa nosilka
Sojuz TMA-5 med izstrelitvijo Raketa nosilka oz.
Poglej Saturn V in Raketa nosilka
Raketno gorivo
Raketno gorivo - (ang. propelant) je snov, ki je shranjena (po navadi v tanku) in se jo uporablja v obliki visokohitrostnega izpuha za potisk raket.
Poglej Saturn V in Raketno gorivo
Raptor (raketni motor)
Raptor je tekočegorivni raketni motor, ki ga trenutno razvijajo pri SpaceX.
Poglej Saturn V in Raptor (raketni motor)
Red velikosti (sila)
Ker je teža sila, se nekateri izmed spodnjih primerov sklicujejo na težo predmetov pri povprečnem težnem pospešku Zemlje (9,8 m/s2).
Poglej Saturn V in Red velikosti (sila)
Rocketdyne
Rocketdyne je bila ameriški načrtovalec in proizvajalec raketnih motorjev.
Poglej Saturn V in Rocketdyne
Rocketdyne F-1
Specifikacije Rocketdyne F-1 Von Braun pred raketo Saturn V Rocketdyne F-1 je bil tekočegorivni raketni motor, ki se je uporabljal za pogon prve stopnje lunarne rakete Saturn V. Prva stopnja, imenovana tudi "S-IC", je imela pet motorjev F-1.
Poglej Saturn V in Rocketdyne F-1
Rocketdyne J-2
Rocketdyne J-2 Sestavni deli in delovanje Rocketdyne J-2 je bil tekočegorivni raketni motor, ki se je uporabljal na zgornjih stopnjah nosilnih raketah Saturn IB in Saturn V. Gorivo je bil tekoči vodik, oksidator pa tekoči kisik, obe komponenti ohlajeni na kriogenične temperature.
Poglej Saturn V in Rocketdyne J-2
Saturn (razločitev)
Satúrn je lahko.
Poglej Saturn V in Saturn (razločitev)
Saturn IB
Saturn IB (izgovorjava - »ena-B«), znana tudi kot Uprated Saturn I je bila ameriška nosilna raketa za enkratno uporabo, ki so jo uporabljali za preskušanje v programu Apollo.
Poglej Saturn V in Saturn IB
SDV (raketna tehnologija)
Shuttle-Derived Launch Vehicle - ali samo Shuttle-Derived Vehicle - SDV - je več različnih konceptov nosilnih raket, ki uporabljajo tehnologijo od raketoplana Space shuttla.
Poglej Saturn V in SDV (raketna tehnologija)
Skylab
Skylab je bila prva vesoljska postaja Združenih držav Amerike, izstreljena in upravljana s strani NASE.
Poglej Saturn V in Skylab
Sojuz (raketa)
Sojuz leta 1975 Potisne šobe Sojuz (Союз – zveza, GRAU indeks 11A511) je družina raket za enkratno uporabo.
Poglej Saturn V in Sojuz (raketa)
Space Launch System
SLS Block I animacija Različice SLS Space Launch System (SLS) je težka ameriška nosilna raketa, ki jo trenutno razvija NASA.
Poglej Saturn V in Space Launch System
Space Shuttlov trdogorivni potisnik
Testiranje Trdogorivna potisnika (bele barve) Pristanek v Atlantskem oceanu Space Shuttlova trdgorivna potisnika (ang. Space Shuttle Solid Rocket Booster - SRB) sta dva trdogorivna potisnika na raketoplanu Space Shuttle, ki se uporabljata prvi dve minuti leta.
Poglej Saturn V in Space Shuttlov trdogorivni potisnik
Vesoljska tekma
Vesoljska tekma je bilo rivalstvo med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, nasprotnicama v obdobju hladne vojne v 20.
Poglej Saturn V in Vesoljska tekma
Vrata (arhitektura)
Z orientalskimi vzorci izdelana vhodna vrata v Kunya Ark, Hiva, Uzbekistan Vrata Vráta so premična ovira, ki se uporablja za zapiranje odprtin in sodijo med stavbno pohištvo.
Poglej Saturn V in Vrata (arhitektura)
William Kwong Yu Yeung
William Kwong Yu Yeung (krajše Bill Yeung), kanadski astronom kitajskega rodu, * 1960, Hong Kong.
Poglej Saturn V in William Kwong Yu Yeung
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Saturn V in 1967