Hitreje kot brskalnik!
71 odnosi: Adalbero Štajerski, Adalbero, Koroški vojvoda, Anatolija, Štajerska (vojvodina), Žička kartuzija, Babenberžani, Benediktinci, Benediktinski samostan Osoje, Bernard Mariborski, Bratislava, Breže (občina), Celjski grofje, Cistercijani, Dravinja, Druga križarska vojna, Eppensteinci, Friderik I. Barbarossa, Furlanija, Gobavost, Grad Žovnek, Grad Ptuj, Gradec, Grof, Hartberg, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Henrik IX., bavarski vojvoda, Henrik Lev, Henrik V. Koroški, Henrik V. Nemški, Henrik VI. Hohenstaufen, Investiturni boj, Karantanija, Kimsko jezero, Konrad II. Nemški, Koroška (vojvodina), Kotmara vas, Kraljeva pfalca, Kranjska krajina, Laško, Leoben, Leopold I. Štajerski, Lipnica, Avstrija, Madžari, Maribor, Milano, Ministerial, Mura, Oglejski patriarhat, Osojsko jezero, ..., Otokar II. Štajerski, Otokar III. Štajerski, Otokar IV. Štajerski, Papež Aleksander III., Papež Gregor VII., Pokrajina Pordenone, Poppo Oglejski, Radgona, Regalije, Rodbina Welf, Salijci, Salzburg, Samostan Vorau, Sava, Savinja, Seznam plemiških rodbin na Slovenskem, Slovenska Bistrica, Spanheimi, Vetrinj, Vojvoda, Vojvodina Bavarska. Razširi indeks (21 več) »
Adalbero Štajerski
Adalbero Štajerski, z vzdevkom „Surovi“, († 1082), iz rodu Traungavcev, ene od vej Otokarjev, je bil mejni grof Karantanske marke, predhodnice Štajerske od leta 1075 do 1082.
Novo!!: Otokarji in Adalbero Štajerski · Poglej več »
Adalbero, Koroški vojvoda
Adalbero Eppensteinski (* ~ 980; † 28. november 1039 v Ebersbergu na Južnem Bavarskem je bil Mejni grof Koroške marke (ca. 1000–1011) nato pa vojvoda Koroške in Mejne grofije Verona (1011/1012–1035).
Novo!!: Otokarji in Adalbero, Koroški vojvoda · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Otokarji in Anatolija · Poglej več »
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Novo!!: Otokarji in Štajerska (vojvodina) · Poglej več »
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Novo!!: Otokarji in Žička kartuzija · Poglej več »
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Novo!!: Otokarji in Babenberžani · Poglej več »
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Novo!!: Otokarji in Benediktinci · Poglej več »
Benediktinski samostan Osoje
Samostanska cerkev v Osojah Benediktinski samostan Osoje (nemško Benediktinerstiftes Ossiach) se je nahajal v naselju Osoje ob Osojskem jezeru na Koroškem v Avstriji.
Novo!!: Otokarji in Benediktinski samostan Osoje · Poglej več »
Bernard Mariborski
Bernard Mariborski, pripadnik rodbine Spanheimov, grof v koroških Trušnjah, mejni grof (markiz) Podravske krajine, odvetnik samostana Šentpavel in udeleženec druge križarske vojne.
Novo!!: Otokarji in Bernard Mariborski · Poglej več »
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Novo!!: Otokarji in Bratislava · Poglej več »
Breže (občina)
Razvaline gradu na Petrovi gori Breže (nemško Friesach) so občina s 4893 prebivalci v severovzhodnem delu Koroške v Avstriji.
Novo!!: Otokarji in Breže (občina) · Poglej več »
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Novo!!: Otokarji in Celjski grofje · Poglej več »
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Novo!!: Otokarji in Cistercijani · Poglej več »
Dravinja
Dravínja je reka v severovzhodni Sloveniji, desni pritok Drave.
Novo!!: Otokarji in Dravinja · Poglej več »
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Novo!!: Otokarji in Druga križarska vojna · Poglej več »
Eppensteinci
Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.
Novo!!: Otokarji in Eppensteinci · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Otokarji in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Otokarji in Furlanija · Poglej več »
Gobavost
Za gobavost značilne spremembe na koži. Gobavost ali lepra je že od antike poznana nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium leprae.
Novo!!: Otokarji in Gobavost · Poglej več »
Grad Žovnek
Grad Žovnek, Georg Matthäus Vischer, ''Topographia Ducatus Stiriae'', Gradec 1681 Grad Žovnek (tudi Stari grad) stoji na vzpetini (409 mnm) nad Žovneškim jezerom jugozahodno od Braslovč.
Novo!!: Otokarji in Grad Žovnek · Poglej več »
Grad Ptuj
Grad Ptuj ali Ptujski grad stoji na griču nad mestnim jedrom Ptuja.
Novo!!: Otokarji in Grad Ptuj · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Otokarji in Gradec · Poglej več »
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Novo!!: Otokarji in Grof · Poglej več »
Hartberg
Hartberg je mesto in občina s 6534 prebivalci (stanje 1. januarja 2016) v avstrijski zvezni deželi Štajerski na jugovzhodu Avstrije.
Novo!!: Otokarji in Hartberg · Poglej več »
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem. Prenos oblasti je tako potekal mirno, brez zapletov, ne pa tudi vladanje. Pri vladanju se je, tako kot njegovi predhodniki, opiral na cerkvene kneze. Brez predsodkov je sam nastavljal škofe. Pa tudi vojvode je imenoval kar sam, brez volitev in ne da bi se prej posvetoval z domačim plemstvom. Po smrti lotarinškega vojvode Gozela je njegovemu sinu, Gotfridu Bradatemu, dodelil le polovico očetovega fevda. Gotfrid se mu je uprl z vojsko in v spopad pritegnil tudi sosednje plemstvo. Spor se je v presledkih vlekel vse do Henrikove smrti. Podreditev Češke je Henrik dosegel z vojsko; to pa se mu ni posrečilo na Ogrskem. Henrik je obnovil cesarsko oblast v Italiji. Odpravil je cerkveni razkol tako, da je odstavil tri papeže, ki so si lastili pontifikat, in postavil svojega, nemškega papeža Klemena II., pristaša klinijske reforme, ki jo je tudi Henrik podpiral. Papež Klemen II. ga je kronal za cesarja. Henrikov način vladanja je med nemškimi knezi povzročal vse več nezadovoljstva. Med njegovim drugim pohodom v Italijo so proti cesarju skovali zaroto, ki pa je propadla, potem ko sta na hitro, eden za drugim, umrla glavna protagonista (Konrad I. Bavarski in Welf Koroški). Henrikovo razmeroma zgodnjo smrt so mnogi zgodovinarji ocenjevali kot katastrofo, ki je ob šele šestletnem nasledniku, Henriku IV., ki ni imel priložnosti vladarsko dozoreti, pripeljala do investiturnega boja.
Novo!!: Otokarji in Henrik III. Nemški · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Otokarji in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik IX.
Novo!!: Otokarji in Henrik IX., bavarski vojvoda · Poglej več »
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Novo!!: Otokarji in Henrik Lev · Poglej več »
Henrik V. Koroški
Henrik V. Koroški ali Henrik Spanheim, plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda in mejni grof Veronske krajine.
Novo!!: Otokarji in Henrik V. Koroški · Poglej več »
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Novo!!: Otokarji in Henrik V. Nemški · Poglej več »
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Novo!!: Otokarji in Henrik VI. Hohenstaufen · Poglej več »
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Novo!!: Otokarji in Investiturni boj · Poglej več »
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Novo!!: Otokarji in Karantanija · Poglej več »
Kimsko jezero
Kimsko jezero (Chiemsee) je največje jezero v nemški zvezni deželi Bavarski (imenovano tudi bavarsko morje).
Novo!!: Otokarji in Kimsko jezero · Poglej več »
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Novo!!: Otokarji in Konrad II. Nemški · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Otokarji in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Kotmara vas
Kotmara vas (nemško: Köttmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Otokarji in Kotmara vas · Poglej več »
Kraljeva pfalca
Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Novo!!: Otokarji in Kraljeva pfalca · Poglej več »
Kranjska krajina
Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.
Novo!!: Otokarji in Kranjska krajina · Poglej več »
Laško
Pogled proti središču mesta. V daljavi je Pivovarna Laško Laško (Tüffer) je mesto ob Savinji z okoli 3.300 prebivalci in središče občine Laško.
Novo!!: Otokarji in Laško · Poglej več »
Leoben
Leoben (staroslovensko zapisan kot Liupina ali Liuben) je drugo največje mesto (a kar okoli 12-krat manjše od Gradca) v avstrijski zvezni deželi Štajerski ob reki Muri; s približno 25.000 prebivalci je petnajsto največje mesto v Avstriji.
Novo!!: Otokarji in Leoben · Poglej več »
Leopold I. Štajerski
Leopold I., tudi Liutpold, imenovan Pogumni ali Močni († 24. oktober 1129), iz rodbine Traungaucev/Otakarjev, je bil med letoma 1122 in 1129 mejni grof Štajerske.
Novo!!: Otokarji in Leopold I. Štajerski · Poglej več »
Lipnica, Avstrija
Lipnica je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji.
Novo!!: Otokarji in Lipnica, Avstrija · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: Otokarji in Madžari · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Otokarji in Maribor · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Otokarji in Milano · Poglej več »
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Novo!!: Otokarji in Ministerial · Poglej več »
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo Štajersko in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, Judenburg, Knittelfeld in Leoben do mesteca Bruck an der Mur, kjer dobi z leve pritok Murico. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri Gradcu (nem.
Novo!!: Otokarji in Mura · Poglej več »
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Novo!!: Otokarji in Oglejski patriarhat · Poglej več »
Osojsko jezero
Osojsko jezero Osojsko jezero (nemško in v Avstriji imenovano Ossiacher See) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 488 mnm, severno od Beljaka na Koroškem v Avstriji.
Novo!!: Otokarji in Osojsko jezero · Poglej več »
Otokar II. Štajerski
Otokar II.
Novo!!: Otokarji in Otokar II. Štajerski · Poglej več »
Otokar III. Štajerski
Otokar III.
Novo!!: Otokarji in Otokar III. Štajerski · Poglej več »
Otokar IV. Štajerski
Otokar IV.
Novo!!: Otokarji in Otokar IV. Štajerski · Poglej več »
Papež Aleksander III.
Papež Aleksander III. (rojen kot Rolando Bandinelli iz rodbine Paperoni), papež katoliške Cerkve, * okrog 1100, Siena (Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 30. avgust 1181 Civita Castellana blizu Viterba (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Otokarji in Papež Aleksander III. · Poglej več »
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Novo!!: Otokarji in Papež Gregor VII. · Poglej več »
Pokrajina Pordenone
Pokrajina Pordenone, tudi Pordenonska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so v letih od 1968 do 2016/17 sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Otokarji in Pokrajina Pordenone · Poglej več »
Poppo Oglejski
Poppo Oglejski (* cca. 1000, Trebinja (Koroška); † 28. septembra 1042, Oglej), enkrat v virih imenovan tudi Wolfgang, iz plemiške hiše grofov Trebinjskih, je bil Oglejski patriarh (od leta 1019).
Novo!!: Otokarji in Poppo Oglejski · Poglej več »
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Novo!!: Otokarji in Radgona · Poglej več »
Regalije
Regalije je latinska beseda plurale tantum, ki ima različne pomene.
Novo!!: Otokarji in Regalije · Poglej več »
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Novo!!: Otokarji in Rodbina Welf · Poglej več »
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Novo!!: Otokarji in Salijci · Poglej več »
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Novo!!: Otokarji in Salzburg · Poglej več »
Samostan Vorau
Avguštinski samostan Vorau je v severovzhodnem delu Štajerske (Avstrija) v kraju Vorau.
Novo!!: Otokarji in Samostan Vorau · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Otokarji in Sava · Poglej več »
Savinja
Savinja je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Save.
Novo!!: Otokarji in Savinja · Poglej več »
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Novo!!: Otokarji in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem · Poglej več »
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica je manjše mesto v severovzhodni Sloveniji.
Novo!!: Otokarji in Slovenska Bistrica · Poglej več »
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Otokarji in Spanheimi · Poglej več »
Vetrinj
Samostan v Vetrinju Samostanska cerkev Vetrinj je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.
Novo!!: Otokarji in Vetrinj · Poglej več »
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Novo!!: Otokarji in Vojvoda · Poglej več »
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Otokarji in Vojvodina Bavarska · Poglej več »
