Odpri v Google MapsKazalo
45 odnosi: Apsida, Arkada, Avstrija, Štukatura, Baročna arhitektura, Božje oko (simbol), Dobrač, Dvoranska cerkev, Empora, Friz, Gotska arhitektura, Grače (Beljak), Grad Prägrad, Grad Vajškra, Habsburžani, Janez Vajkard Valvasor, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Kapela, Kapitel, Koroška (zvezna dežela), Križni hodnik, Kripta, Krstilnica, Mutec Osojski, Nemščina, Oglejski patriarhat, Orgle, Ortenburžani, Osoje, Avstrija, Osojsko jezero, Otokar III. Štajerski, Pilaster, Požar, Predela (oltar), Prezbiterij, Refektorij, Rizalit, Rož, Rocaille, Romanska arhitektura, Sarkofag, Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji, Sklepnik, Transept, Zakristija.
- Benediktinski samostani v Avstriji
- Samostani na Avstrijskem Koroškem
- Ukinitve leta 1783
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Apsida
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Arkada
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Avstrija
Štukatura
Štukatura, pogovorno tudi štuk (iz italijanskega stucco), je tehnika umetniškega ali obrtnega krašenja stenskih in stropnih ploskev v nizkem reliefu, z uporabo najrazličnejših motivov.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Štukatura
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Baročna arhitektura
Božje oko (simbol)
Božje oko (tudi Oko previdnosti ali oko Boga) je simbol, ki se običajno razlaga kot Božje oko, ko vse vidi.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Božje oko (simbol)
Dobrač
Straje vasi Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe) je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Dobrač
Dvoranska cerkev
Stolnica svetega Mavricija, Angers, Francija, pozna romanika Stolnica svete Cecilije, Albi, Francija Tloris francoske reformirane cerkve v Frankfurtu Cerkev svetega Jürgensa, Lilienthal, 1190 Francoska cerkev v Potsdamu, dvoranska in osrednja cerkev Dvoranska cerkev je cerkev z več ladjami, ki so vse enako visoke in ločene s stebri.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Dvoranska cerkev
Empora
Empora na petih ravneh v Frauenkirche (Dresden) Empora je galerija ali balkon ali tribuna, ki je odprta z daljšo stranjo proti večji notranjosti.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Empora
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Friz
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Gotska arhitektura
Grače (Beljak)
kultno mesto v Gračah cerkev v Gračah Spolije na južni strani cerkve Grače, nem.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Grače (Beljak)
Grad Prägrad
Grad Prägrad (nemško Burg Prägrad) je bil srednjeveški grad, ki je stal v gozdu južno od istoimenskega zaselka Prägrad.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Grad Prägrad
Grad Vajškra
Grad Vajškra (nem. Landskron) oziroma njegove ruševine se nahajajo severovzhodno od Beljak na zahodnjem vznožju Osojske Ture na skalnem vrhu platoja, ki se 135 m dviga nad ravnino.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Grad Vajškra
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Habsburžani
Janez Vajkard Valvasor
Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Janez Vajkard Valvasor
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Kapela
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Kapitel
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Koroška (zvezna dežela)
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Križni hodnik
Kripta
Kripta Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē 'skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Kripta
Krstilnica
Krstilnica krščanske cerkve v Iranu Krstilnica tudi baptisterij (staro francosko baptisterie; latinsko baptisterium; grško βαπτιστήριον), je samostojno stoječa, pogosto osmerokotna centralna stavba največkrat zgrajena zahodno od stolnice ali župnijski cerkvi prizidana kapela za podeljevanje krstnega zakramenta.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Krstilnica
Mutec Osojski
Mutec Osojski je legendarna oseba, po legendi poljski kralj Boleslav II., ki naj bi umrl v benediktinskem samostanu Osoje na avstrijskem Koroškem.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Mutec Osojski
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Nemščina
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Oglejski patriarhat
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Orgle
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Ortenburžani
Osoje, Avstrija
Osoje (nemško Ossiach) je zdraviliško naselje ob Osojskem jezeru z okoli 600 prebivalci na nadmorski višini 496 mnm.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Osoje, Avstrija
Osojsko jezero
Osojsko jezero Osojsko jezero (nemško in v Avstriji imenovano Ossiacher See) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 488 mnm, severno od Beljaka na Koroškem v Avstriji.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Osojsko jezero
Otokar III. Štajerski
Otokar III.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Otokar III. Štajerski
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Pilaster
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Požar
Predela (oltar)
Predela je platforma ali stopnica na katerem stoji oltarni nastavek (predel ali pretel langobardsko.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Predela (oltar)
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Prezbiterij
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Refektorij
Rizalit
Rizalit (iz nemščine Risalit) je naziv za izpostavljen del pročelja neke zgradbe, ki po celi višini štrli iz zidne mase, najpogosteje v obliki poligonalne, pravokotne, ovalne ali krožne izbokline, in je s svojim zaključkom lahko višji od strehe, ki jo členi.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Rizalit
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Rož
Rocaille
Rocaille (francosko) je bil francoski slog razkošnega okrasja z obilico krivulj, kontra-krivulj, valov in elementov po vzoru narave, ki so se pojavili v pohištvu in notranji dekoraciji med zgodnjo vladavino Ludvika XV. To je bila reakcija na težo in formalnost sloga Ludvika XIV. Začelo se je okoli leta 1710, doseglo vrhunec v 1730-ih in se končalo v poznih 1750-ih, ki ga je nadomestil neoklasicizem.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Rocaille
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Romanska arhitektura
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Sarkofag
Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji
Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji vsebuje delujoče in ukinjene samostane.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Seznam rimskokatoliških samostanov v Sloveniji
Sklepnik
Sklepnik je v arhitekturi element iz kamna ali lesa, oblikovan tudi kot glavič.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Sklepnik
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Transept
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Poglej Benediktinski samostan Osoje in Zakristija