Kazalo
110 odnosi: Adam Bohorič, Argentina, Avstralija, Avstrija, Avstro-Ogrska, Štajerska (vojvodina), Baltoslovanski jeziki, Benečija, Bohoričica, Braillova pisava, Brižinski spomeniki, Dvojina, Evropska unija, Fonem, Fran Levec, Fran Levstik, France Prešeren, Funkcijska zvrst jezika, Gajica, Gorica, Hrvaščina, Hrvaška, Indoevropski jeziki, Istra, Italija, Ivan Cankar, Izgovarjava, Japonščina, Jernej Kopitar, Jezikovna zvrst, Južna Afrika, Južna Amerika, Južnoslovanski jeziki, Jurij Dalmatin, Kajkavščina, Kanada, Kanalska dolina, Književnost, Knjižni jezik, Knjižnopogovorni jezik, Koren besede, Koroška (vojvodina), Koroška (zvezna dežela), Kranjska gramatika, Lažni prijatelji, Latinica, Latovščina, Ljudevit Gaj, Madžarščina, Madžarska, ... Razširi indeks (60 več) »
- Jeziki Avstrije
- Jeziki Italije
- Jeziki Madžarske
- Jeziki Slovenije
- Jeziki Srbije
- Južnoslovanski jeziki
Adam Bohorič
Adam Bohorič,, slovenski protestant, slovničar in šolnik, * okoli leta 1524 v Brestanici – Presladol.
Poglej Slovenščina in Adam Bohorič
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Slovenščina in Argentina
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Slovenščina in Avstralija
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Slovenščina in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Slovenščina in Avstro-Ogrska
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Slovenščina in Štajerska (vojvodina)
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Slovenščina in Baltoslovanski jeziki
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Slovenščina in Benečija
Bohoričica
Rokopis Prešernove ''Zdravice'' v bohoričici Primer vzhodnoštajerske različice Bohoričeve pisave: molitvenik ''Pripravlanye k-eno srezhnoi ſmerti'' (1750). Bohoríčica je slovenska pisava, ki jo je v času reformacije prvi uporabljal slovenski protestant Primož Trubar, avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig – Abecednika in Katekizma.
Poglej Slovenščina in Bohoričica
Braillova pisava
''Braillova celica'' Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.
Poglej Slovenščina in Braillova pisava
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Slovenščina in Brižinski spomeniki
Dvojina
Dvojína (tudi duál) je v slovnici eno od slovničnih števil.
Poglej Slovenščina in Dvojina
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Slovenščina in Evropska unija
Fonem
Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Poglej Slovenščina in Fonem
Fran Levec
Fran Levec, slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec, * 4. julij 1846, Ježica, † 2. december 1916, Ljubljana.
Poglej Slovenščina in Fran Levec
Fran Levstik
Fran Levstik, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec, * 28. september 1831, Dolnje Retje pri Velikih Laščah, † 16. november 1887, Ljubljana.
Poglej Slovenščina in Fran Levstik
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Slovenščina in France Prešeren
Funkcijska zvrst jezika
Funkcijske zvrsti jezika so jezikovne različice glede na namen, za katere se uporabljajo.
Poglej Slovenščina in Funkcijska zvrst jezika
Gajica
Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.
Poglej Slovenščina in Gajica
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Slovenščina in Gorica
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Slovenščina in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Slovenščina in Hrvaška
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Slovenščina in Indoevropski jeziki
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Slovenščina in Istra
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Slovenščina in Italija
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Poglej Slovenščina in Ivan Cankar
Izgovarjava
Izgovarjava (obliko izgovorjava Slovenski pravopis odsvetuje) v jeziku pomeni način, na katerega posameznik zlaga osnovne enote, glasove.
Poglej Slovenščina in Izgovarjava
Japonščina
Japónščina (japonsko 日本語, nihongo) je jezik izolat z več kot 125 milijoni govorcev, v prvi vrsti na Japonskem, kjer je državni in uradni jezik.
Poglej Slovenščina in Japonščina
Jernej Kopitar
link.
Poglej Slovenščina in Jernej Kopitar
Jezikovna zvrst
Jezikovna zvrst je skupina jezikovnih sredstev, posebej primernih za v določenih okoliščinah (upoštevajoč naslovnikovo družbeno in pokrajinsko pripadnost, starost itd.).
Poglej Slovenščina in Jezikovna zvrst
Južna Afrika
Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.
Poglej Slovenščina in Južna Afrika
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Slovenščina in Južna Amerika
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Slovenščina in Južnoslovanski jeziki
Jurij Dalmatin
Tinjah na Koroškem v Avstriji.Jurij Dalmatin, slovenski protestantski teolog, pisec * okoli 1547, Krško, † 31. avgust 1589, Ljubljana.
Poglej Slovenščina in Jurij Dalmatin
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Slovenščina in Kajkavščina
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Slovenščina in Kanada
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Slovenščina in Kanalska dolina
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Slovenščina in Književnost
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Slovenščina in Knjižni jezik
Knjižnopogovorni jezik
Knjižnopogovorni (ali splošnopogovorni) jezik je funkcijski jezikovni slog, ki se uporablja predvsem v govoru.
Poglej Slovenščina in Knjižnopogovorni jezik
Koren besede
Koren besede je del besede kot nosilec osnovnega pomena besedne družine.
Poglej Slovenščina in Koren besede
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Slovenščina in Koroška (vojvodina)
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Slovenščina in Koroška (zvezna dežela)
Kranjska gramatika
''Kranjska gramatika'' Kranjska gramatika (s polnim naslovom Kraynska grammatika, das ist: Die kraynerische Grammatik, oder Kunst die kraynerische Sprache regelrichtig zu reden, und zu schreiben) velja za normativno in didaktično slovnico ne-še slovenskega, ampak kranjskega jezika.
Poglej Slovenščina in Kranjska gramatika
Lažni prijatelji
Semasiološki zemljevid za slovanski koren prosto, iz http://en.wikibooks.org/wiki/False_Friends_of_the_Slavist False Friends of the Slavist Lážni prijátelji se v jezikoslovju imenujejo podobne besede v različnih jezikih, ki imajo različne pomene.
Poglej Slovenščina in Lažni prijatelji
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Slovenščina in Latinica
Latovščina
Latovščina je mešanica jezikov, tudi žargon.
Poglej Slovenščina in Latovščina
Ljudevit Gaj
Ljudevit Gaj, hrvaški jezikoslovec, politik, novinar in pisatelj, * 8. avgust 1809, Krapina, Zagorje, † 20. april 1872, Zagreb.
Poglej Slovenščina in Ljudevit Gaj
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Slovenščina in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Slovenščina in Madžarska
Maks Pleteršnik
Maks Pleteršnik, klasični filolog, slavist, slovenski učitelj, jezikoslovec, slovaropisec in prevajalec, * 3. december 1840, Pišece, † 13. september 1923, Pišece.
Poglej Slovenščina in Maks Pleteršnik
Marko Pohlin
Marko Pohlin roj.
Poglej Slovenščina in Marko Pohlin
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Slovenščina in Milijon
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije
Stavba Mladike, kjer je sedež ministrstva. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije (kratica MZEZ RS) je ministrstvo Vlade Republike Slovenije, ki predstavlja Republiko Slovenijo v tujini in skrbi za odnose s tujino.
Poglej Slovenščina in Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije
Najpogostejše slovenske besede
Najpogostejše slovenske besede so največkrat zajete besede iz besedišča več različnih korpusov, vendar so pri tem uporabljene le spletišča z zborno slovenščino.
Poglej Slovenščina in Najpogostejše slovenske besede
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Slovenščina in Narečje
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Slovenščina in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Slovenščina in Nemščina
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Slovenščina in Nemci
Nezvočnik
Nèzvóčnik je soglasnik manjše zvonkosti in najmanjše odprtostne stopnje.
Poglej Slovenščina in Nezvočnik
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Poglej Slovenščina in Nova zaveza
Oblikoslovje
Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).
Poglej Slovenščina in Oblikoslovje
Panonska narečna skupina
Panonska narečna skupina ima štiri narečja: prekmursko, prleško, haloško in slovenskogoriško.
Poglej Slovenščina in Panonska narečna skupina
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Slovenščina in Pisava
Polglasnik
Polglasnik je samoglasnik, ki v slovenščini nima svoje posebne črke.
Poglej Slovenščina in Polglasnik
Praslovanščina
Práslovánščina oziroma práslovánski jêzik je neizpričan rekonstruirani prajezik, skupni prednik vseh slovanskih jezikov.
Poglej Slovenščina in Praslovanščina
Prekmurski knjižni jezik
Prekmurski knjižni jezik ali prekmurska knjižna norma (prekmursko Prekmörski, ali Prekmürski kniževni jezik) je bil jezikovni standard slovenščine, ki se je razvijal na podlagi prekmurskega narečja.
Poglej Slovenščina in Prekmurski knjižni jezik
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Slovenščina in Prekmursko narečje
Primož Trubar
Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).
Poglej Slovenščina in Primož Trubar
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Slovenščina in Protestantizem
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Poglej Slovenščina in Protireformacija
Prva slovenska Narodna vlada
Razglas Narodne vlade SHS Prva slovenska Narodna vlada je bila ustanovljena 31.
Poglej Slovenščina in Prva slovenska Narodna vlada
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Slovenščina in Reformacija
Rezijansko narečje
Rezijansko narečje ali rezijanščina (rezijansko rozajanski langač ali lengač) je slovensko narečje, ki se govori v Reziji, dolini v italijanskih Zahodnih Julijskih Alpah.
Poglej Slovenščina in Rezijansko narečje
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Slovenščina in Ruščina
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Slovenščina in Samoglasnik
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Slovenščina in Samostalnik
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Slovenščina in Severna Amerika
Seznam nemških izposojenk v slovenščini
V stoletjih, med katerimi je slovenščina imela tesen stik z uradnim jezikom takratne habsburške države, nemščino, je prevzela iz tega jezika veliko izposojenk.
Poglej Slovenščina in Seznam nemških izposojenk v slovenščini
Seznam slovenskih besed japonskega izvora
Besede japonskega izvora si je sposodilo veliko svetovnih jezikov.
Poglej Slovenščina in Seznam slovenskih besed japonskega izvora
Seznam slovenskih besed prevzetih iz furlanščine
V stoletjih, med katerimi je slovenščina imela tesen stik furlanščino, je prevzela iz tega jezika tudi nekaj besed, značilnih za pogovorno slovenščino oz njen zahodni del, medtem, ko uporabljata na vzhodu Slovenije na tamkajšnjih dialekth sloneča pogovorna štajerščina in prekmurščina na eni strani ter pogovorna dolenjščina na jugu Slovenije izraze, ki so prevzete iz geografsko bližnjih jezikov in so drugačnega izvora.
Poglej Slovenščina in Seznam slovenskih besed prevzetih iz furlanščine
Seznam slovenskih besed ruskega izvora
Veliko jezikov, vključno s slovenščino vsebuje besede, ki so verjetno izposojene iz ruščine.
Poglej Slovenščina in Seznam slovenskih besed ruskega izvora
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Slovenščina in Skladnja
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Slovenščina in Slavistika
Sleng
Sleng je neformalna govorica, ki ni prepoznana kot standardna za jezik ali narečje govorca, a je razširjena v določenih okoljih ali/in kot izraz socialne pripadnosti.
Poglej Slovenščina in Sleng
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Slovenščina in Slovanski jeziki
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Poglej Slovenščina in Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Slovenščina in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Slovenščina in Slovenija
Slovenska abeceda
Slovenska abeceda kot je znana sedaj ima 25 latiničnih črk.
Poglej Slovenščina in Slovenska abeceda
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Slovenščina in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Poglej Slovenščina in Slovenska književnost
Slovenska narečja
Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...
Poglej Slovenščina in Slovenska narečja
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Slovenščina in Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska slovnica
Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.
Poglej Slovenščina in Slovenska slovnica
Slovenski pravopis
Pravopís je zbir pravil o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj ali narazen, deljenju besed itn.
Poglej Slovenščina in Slovenski pravopis
Socialna zvrst jezika
Socialne zvrsti jezika so pojavne jezikovne različice na podlagi upoštevanja družbene in družabne vloge, ki jo določena različica ima.
Poglej Slovenščina in Socialna zvrst jezika
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Slovenščina in Soglasnik
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Slovenščina in Srednja Evropa
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Slovenščina in Stara cerkvena slovanščina
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Slovenščina in Sveto pismo
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Slovenščina in Trst
Uradni jezik
Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.
Poglej Slovenščina in Uradni jezik
Ustava Republike Slovenije
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991.
Poglej Slovenščina in Ustava Republike Slovenije
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Slovenščina in Valentin Vodnik
Wikiknjige
Wikiknjige je sorodni projekt Wikipedije.
Poglej Slovenščina in Wikiknjige
Zborni jezik
Zbórni jêzik je stroga, širša različica knjižnega (standardnega) jezika.
Poglej Slovenščina in Zborni jezik
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Slovenščina in Združene države Amerike
Zgodovinsko jezikoslovje
Zgodovinsko jezikoslovje je del jezikoslovja, ki preučuje jezikovne spremembe.
Poglej Slovenščina in Zgodovinsko jezikoslovje
Zvočnik (jezikoslovje)
Zvóčniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na zvenečnost.
Poglej Slovenščina in Zvočnik (jezikoslovje)
Glej tudi
Jeziki Avstrije
Jeziki Italije
Jeziki Madžarske
Jeziki Slovenije
Jeziki Srbije
Južnoslovanski jeziki
Prav tako znan kot Slj, Slovene language, Slovenski jezik, Slovenski knjižni jezik, Slovensko.