Kazalo
55 odnosi: Anti, Arnulf Koroški, Baranja (županija), Bitka pri Bratislavi, Bizantinsko cesarstvo, Blatno jezero, Braslav (panonski knez), Donava, Druga Panonija, Dulebi, Frankovsko cesarstvo, Goti, Gradež (Italija), Hrvati, Huni, Justin II., Karantanija, Karniola, Kneževina, Kocelj, Langobardi, Latinščina, Letopisi Frankovskega kraljestva, Ljudevit Posavski, Ludvik Nemški, Madžari, Mojmir I. Moravski, Mutimir Vlastimirović, Omurtag, Panonija (rimska provinca), Panonska marka, Panonska nižina, Papež Janez VIII., Pribina, Prvo bolgarsko cesarstvo, Ptuj, Raba, Ratbod, Ratimir (panonski knez), Salzburg, Savska Panonija, Sisek, Slovani, Srbija, Srednji vek, Srem, Sremska Mitrovica, Stari Slovani, Sveta Ciril in Metod, Timočani, ... Razširi indeks (5 več) »
Anti
Anti so bili poznoantično ljudstvo oziroma plemenska zveza, ki je v 6.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Anti
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Arnulf Koroški
Baranja (županija)
Županija Baranja (Baranya megye, Baranjska županija) je županija na jugu Madžarske.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Baranja (županija)
Bitka pri Bratislavi
Bitka pri Bratislavi je ime dveh bitk.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Bitka pri Bratislavi
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Bizantinsko cesarstvo
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Blatno jezero
Braslav (panonski knez)
Braslavov regnum se je sprva razširjal le južno od Drave; leta 896 se je razširil tudi na sever, vendar zaradi madžarskih vpadov Braslav verjetno ni mogel nadzirati vsega ozemlja Braslav je bil konec 9.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Braslav (panonski knez)
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Donava
Druga Panonija
Antični Balkan v 4. Druga Panonija (latinsko: Pannonia Secunda), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Druga Panonija
Dulebi
praško-penkovske kulture in domnevna lokacija treh zgodnjesrednjeveških plemen Dulebov Dulebi (ukrajinsko Дуліби, Dulibi) so bili od 6.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Dulebi
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Frankovsko cesarstvo
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Goti
Gradež (Italija)
Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine z okoli 9.000 prebivalci v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Gradež (Italija)
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Hrvati
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Huni
Justin II.
Justin II. ali Justin mlajši (latinsko, starogrško) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 565 do 574, * okoli 520, † 5. oktober 578.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Justin II.
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Karantanija
Karniola
Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Karniola
Kneževina
Kneževína je ozemeljska upravno-politična enota, ki ji načeluje knez.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Kneževina
Kocelj
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Kocelj
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Langobardi
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Latinščina
Letopisi Frankovskega kraljestva
Letopisi Frankovskega kraljestva, imenovani tudi Veliki lorški letopisi so niz letopisov, napisanih v latinščini v karolinški Franciji.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Letopisi Frankovskega kraljestva
Ljudevit Posavski
Ljudevit Posavski, knez v Spodnji Panoniji in vojskovodja, * ?, † 823.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Ljudevit Posavski
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Ludvik Nemški
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Madžari
Mojmir I. Moravski
Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Mojmir I. Moravski
Mutimir Vlastimirović
Mutimir Vlastimirović (srbsko Мутимир, Mutimir, grško, Muntimiros) je bil srbski knez, ki je vladal približno od leta 850 do 891, * ni znano, † 891.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Mutimir Vlastimirović
Omurtag
Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Omurtag
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Panonija (rimska provinca)
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Panonska marka
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Panonska nižina
Papež Janez VIII.
Janez VIII., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 800 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 16. december 882 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Papež Janez VIII.
Pribina
Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Pribina
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Prvo bolgarsko cesarstvo
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Ptuj
Raba
Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Raba
Ratbod
Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Ratbod
Ratimir (panonski knez)
Ratimir (popačeno tudi kot Ratimar) je bil v letih 829-838 slovanski knez v posavskem delu Spodnje Panonije.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Ratimir (panonski knez)
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Salzburg
Savska Panonija
Savska Panonija (latinsko: Pannonia Savia, Savia ali Pannonia Ripariensis), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Savska Panonija
Sisek
Sisek je mesto v osrednji Hrvaški.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Sisek
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Slovani
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Srbija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Srednji vek
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Srem
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Sremska Mitrovica
Stari Slovani
Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Stari Slovani
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Sveta Ciril in Metod
Timočani
Timočani (srbsko Тимочани, Timočani) so bili južnoslovansko pleme, ki je v zgodnjem srednjem veku naseljevalo ozemlje vzhodne Srbije zahodno od reke Timok in del Srema in Banata.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Timočani
Tisa
Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Tisa
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Velikomoravska
Vojnomir Slovan
Vojnomir Slovan (v izvirniku Wonomyro Sclavo, Uuonomyro Sclavo oziroma Uuonomiro Sclavo) je bil slovanski vojskovodja, ki je v času vojne proti Avarom v letu 795 zavzemal eno od vodilnih mest v frankovski vojski.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Vojnomir Slovan
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Zahodni Slovani
Zalavár
Zalavár je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Keszthely–Hévízi Županije Zala.
Poglej Slovani v Spodnji Panoniji in Zalavár