Kazalo
29 odnosi: Antarktika, Bizantinsko cesarstvo, Džagfar tarihi, Dneper, Donava, Drava, Franki, Frankovsko cesarstvo, Hazari, Južni Shetlandski otoki, Konjenica, Krum, Leon V. Armenec, Ludvik Pobožni, Madžari, Malamir, Mihael II. Amorijec, Panonija (rimska provinca), Pehota, Pliska, Prvo bolgarsko cesarstvo, Slovani, Tengri, Tisa, Tomaž Slovan, Trakija, Veliko Trnovo, Volška Bolgarija, 831.
- Umrli leta 831
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Omurtag in Antarktika
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Omurtag in Bizantinsko cesarstvo
Džagfar tarihi
Džagfar tarihi (tatarsko: Җәгъфәр тарихы ali Cäğfär Taríxı, v prevodu Zgodovina Džagfarja) je sporno besedilo v ruskem jeziku, ki naj bi bilo delen prevod zgodnjih zgodovinskih gradiv o Prabolgarih, Hazarih in drugih evrazijskih nomadskih ljudstvih, ki so jih v 17.
Poglej Omurtag in Džagfar tarihi
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Omurtag in Dneper
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Omurtag in Donava
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Omurtag in Drava
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Omurtag in Franki
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Omurtag in Frankovsko cesarstvo
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Omurtag in Hazari
Južni Shetlandski otoki
Zemljevid otočja Južno Shetlandsko otočje (angleško South Shetland Islands) je veriga otokov v Južnem oceanu, okrog 120 km oddaljena od obale Antarktike.
Poglej Omurtag in Južni Shetlandski otoki
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Poglej Omurtag in Konjenica
Krum
Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Poglej Omurtag in Krum
Leon V. Armenec
Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.
Poglej Omurtag in Leon V. Armenec
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Omurtag in Ludvik Pobožni
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Omurtag in Madžari
Malamir
Malamir (bolgarsko Маламир, Malamir) je bil bolgarski kan, ke je vladal od leta 831 do 836, * ni znano, † 836.
Poglej Omurtag in Malamir
Mihael II. Amorijec
Mihael II. (grško Μιχαήλ Β) z vzdevkom Amorijec ali Jecljavec je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2.
Poglej Omurtag in Mihael II. Amorijec
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Omurtag in Panonija (rimska provinca)
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Poglej Omurtag in Pehota
Pliska
Pliska je prva prestolnica Prvega bolgarskega cesarstva in manjše mesto, zgrajeno na območju nekdanje vasi Aboba.
Poglej Omurtag in Pliska
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Omurtag in Prvo bolgarsko cesarstvo
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Omurtag in Slovani
Tengri
Tengri (staroturško 12px12px12px12px, bolgarsko Тангра, Tangra, turško Tanrı, praturško * teŋri/* taŋrɨ, mongolsko Tngri, sodobno mongolsko Тэнгэр, Tenger) je eno od imen prvotnega glavnega božanstva xiongnujskih, hunskih, prabolgarskih in mongolskih ljudstev.
Poglej Omurtag in Tengri
Tisa
Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.
Poglej Omurtag in Tisa
Tomaž Slovan
Tomaž Slovan, bizantinski vojskovodja in samozvani cesar, ki je v letih 820-823 vodil velik upor proti bizantinskemu cesarju Mihaelu II. Amorijcu, * okoli 760, Gaziura, Bizantinsko cesarstvo, † oktober 823, Arkadiopol, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Omurtag in Tomaž Slovan
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Omurtag in Trakija
Veliko Trnovo
Veliko Trnovo je mesto ob reki Jantri v severni osrednji Bolgariji in upravno središče okraja Veliko Trnovo.
Poglej Omurtag in Veliko Trnovo
Volška Bolgarija
Volška Bolgarija ali Volško-kamska Bolgarija (bolgarsko: Волжка България, rusko: Волжская Булгария) je bila zgodovinska prabolgarska država, ki je obstojala od 7.
Poglej Omurtag in Volška Bolgarija
831
831 (DCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Omurtag in 831