Pribina in Slovani v Spodnji Panoniji

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Pribina in Slovani v Spodnji Panoniji

Pribina vs. Slovani v Spodnji Panoniji

Pribina je bil do leta 833 knez Kneževine Nitre na ozemlju sedanje Slovaške in od leta 840 knez severnega dela frankovske Spodnje Panonije, * ok. srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.

Blatno jezero

Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.

Blatno jezero in Pribina · Blatno jezero in Slovani v Spodnji Panoniji · Poglej več »

Kocelj

Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.

Kocelj in Pribina · Kocelj in Slovani v Spodnji Panoniji · Poglej več »

Ludvik Nemški

Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.

Ludvik Nemški in Pribina · Ludvik Nemški in Slovani v Spodnji Panoniji · Poglej več »

Mojmir I. Moravski

Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.

Mojmir I. Moravski in Pribina · Mojmir I. Moravski in Slovani v Spodnji Panoniji · Poglej več »

Panonska marka

Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.

Panonska marka in Pribina · Panonska marka in Slovani v Spodnji Panoniji · Poglej več »

Prvo bolgarsko cesarstvo

Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.

Pribina in Prvo bolgarsko cesarstvo · Prvo bolgarsko cesarstvo in Slovani v Spodnji Panoniji · Poglej več »

Ptuj

Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.

Pribina in Ptuj · Ptuj in Slovani v Spodnji Panoniji · Poglej več »

Raba

Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.

Pribina in Raba · Raba in Slovani v Spodnji Panoniji · Poglej več »

Ratbod

Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.

Pribina in Ratbod · Ratbod in Slovani v Spodnji Panoniji · Poglej več »

Ratimir (panonski knez)

Ratimir (popačeno tudi kot Ratimar) je bil v letih 829-838 slovanski knez v posavskem delu Spodnje Panonije.

Pribina in Ratimir (panonski knez) · Ratimir (panonski knez) in Slovani v Spodnji Panoniji · Poglej več »

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Pribina in Salzburg · Salzburg in Slovani v Spodnji Panoniji · Poglej več »

Srem

Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.

Pribina in Srem · Slovani v Spodnji Panoniji in Srem · Poglej več »

Velikomoravska

Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.

Pribina in Velikomoravska · Slovani v Spodnji Panoniji in Velikomoravska · Poglej več »

Zalavár

Zalavár je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Keszthely–Hévízi Županije Zala.

Pribina in Zalavár · Slovani v Spodnji Panoniji in Zalavár · Poglej več »