Kazalo
74 odnosi: Algebrska struktura, ASCII, Celi del, Celo število, Definicija, Deljenje, Delta, Disjunkcija, Divergenca, Določeni integral, Ekvivalenčna relacija, Ekvivalenčni razred, Element (matematika), Fakulteta (funkcija), Funkcija (matematika), Generator, Gradient, Graf funkcije, Grupa, Hilbertov prostor, Ideal (teorija kolobarjev), Integral, Interval (matematika), Iracionalno število, Kardinalnost, Kolobar, Kombinacija (matematika), Kompleksno število, Komplement množice, Kompozicija, Komutator, Konjunkcija (logika), Konstanta, Kroneckerjeva delta, Kubit, Kvadratni koren, Linearna ogrinjača, MATLAB, Mešani produkt, Merska enota, Množenje, Množica, Modularna aritmetika, Morfizem, Največji skupni delitelj, Naravno število, Negacija, Neskončnost, New York, Norma (matematika), ... Razširi indeks (24 več) »
Algebrska struktura
Algébrska struktúra (zastarelo algebrajska ali algebra(j)ična struktura) je v matematiki ime za množico skupaj z (vsaj eno) računsko operacijo, ki je definirana za elemente te množice.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Algebrska struktura
ASCII
ASCII (kratica za angleško American Standard Code for Information Interchange), ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-bitni nabor znakov; obsega 27.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in ASCII
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Celi del
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Celo število
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Definicija
Deljenje
\frac 20 4.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Deljenje
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Delta
Disjunkcija
V matematični logiki je disjunkcija dvočlena logična operacija med izjavami.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Disjunkcija
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Divergenca
Določeni integral
Določeni integral je matematična operacija.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Določeni integral
Ekvivalenčna relacija
Ekvivalenčna relacija v matematiki je dvočlena relacija ~ (včasih označena tudi kot R) v množici A, če veljajo za poljubne elemente a, b in c množice značilnosti.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Ekvivalenčna relacija
Ekvivalenčni razred
ekvivalenčne relacije. Dva trikotnika na levi sta skladna, tretji in četrti pa nista skladna z nobenim drugim trikotnikom. Tako prva dva trikotnika pripadata enakemu ekvivalenčnemu razredu, tretji in četrti pa spadata v vsak svoj ekvivelenčni razred. Ekvivalenčni razred je v matematiki množica X\, in ekvivalenčna relacija nad X\,.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Ekvivalenčni razred
Element (matematika)
Element (tudi član množice) je v matematiki katerikoli posamezni objekt, ki je sestavni del množice.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Element (matematika)
Fakulteta (funkcija)
Fakultéta (tudi faktoriéla) naravnega števila n je v matematiki funkcija, ki določa produkt pozitivnih celih števil manjših ali enakih n. Funkcijo se zapiše kot n! in prebere »n fakulteta«.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Fakulteta (funkcija)
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Funkcija (matematika)
Generator
za druge pomene glej Generator (razločitev) Generator je v teoriji grup tisti najmanjši del grupe, s katerim lahko dobimo vse elemente grupe z v grupi določenim množenjem.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Generator
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Gradient
Graf funkcije
Gráf fúnkcije je v matematiki osnovni način za prikaz funkcije.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Graf funkcije
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Grupa
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Hilbertov prostor
Ideal (teorija kolobarjev)
Ideal (tudi ideal kolobarja) je v teoriji kolobarjev posebna podmnožica kolobarjev.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Ideal (teorija kolobarjev)
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Integral
Interval (matematika)
Intervál je v matematiki množica realnih števil, ki ležijo med dvema danima realnima številoma (na realni premici).
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Interval (matematika)
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Iracionalno število
Kardinalnost
Kardinalnost (tudi moč množice ali števnost množice) množice je merilo za merjenje števila elementov v množici oziroma za velikost množice.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Kardinalnost
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Kolobar
Kombinacija (matematika)
Kombinacija (oznaka C_n^k \, za kombinacije k \, elementov iz množice n \, elementov) je v matematiki način izbora k \, elementov iz večje množice n \, različnih elementov.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Kombinacija (matematika)
Kompleksno število
1.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Kompleksno število
Komplement množice
Vennov diagram komplementa množice ''A''A^c~~.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Komplement množice
Kompozicija
Kompozícija je lahko.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Kompozicija
Komutator
right Osnovna shema komutatorja. Komutator, ki se vrti skupaj z rotorjem (poenostavljeno narisan kot ena sama zanka), preko ščetk (pobarvane sivo) tvori zaključen tokokrog. Komutátor je vrsta mehanskega usmernika, ki pretvarja enosmerno električno napetost v izmenično.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Komutator
Konjunkcija (logika)
V matematični logiki je konjunkcija dvočlena logična operacija med izjavami. Izraz konjunkcija izhaja iz latinske besede coniunctio, ki pomeni povezava.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Konjunkcija (logika)
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Konstanta
Kroneckerjeva delta
Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Kroneckerjeva delta
Kubit
Kubit (kvantni + bit) je kvantni sistem z dvema stanjema in najmanjša enota kvantne informacije.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Kubit
Kvadratni koren
Zgled kvadratnega korena števila ''x'' Kvadrátni korén je nenegativno realno število, za katero velja \sqrt b.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Kvadratni koren
Linearna ogrinjača
nekolinearnih vektorjev '''u''' in '''v''' iz '''R'''3 je ravnina.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Linearna ogrinjača
MATLAB
MATLAB (matrix laboratory – laboratorij za matrike) je programski paket za numerično analizo in programski jezik četrte generacije.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in MATLAB
Mešani produkt
Paralelepiped, ki ga določajo trije vektorji Méšani prodúkt (tudi psévdoskalárni prodúkt) je v linearni algebri računska operacija, ki trem trirazsežnim vektorjem priredi število po pravilu: Kot vidimo, je mešani produkt sestavljen iz skalarnega in vektorskega produkta - zato tudi ime mešani produkt.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Mešani produkt
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Merska enota
Množenje
Grafični postopek množenja: vsote presečišč skupin črt predstavljajo števke v produktu (desetice prištevamo številu, pozicioniranem levo) Množênje je ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Množenje
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Množica
Modularna aritmetika
Ustaljen čas na tej se lahko izvaja z uporabo aritmetičnega modula 12. V matematiki je modularna aritmetika sistem aritmetike za cela števila, kjer se števila "ponovno vrtijo okoli", ko dosežejo določeno vrednost, ki se imenuje modulo (ali modul).
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Modularna aritmetika
Morfizem
Morfizem (včasih tudi homomorfizem) je v matematiki abstrakcija, ki jo dobimo iz preslikave, ki ohranja strukturo dveh matematičnih struktur.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Morfizem
Največji skupni delitelj
Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Največji skupni delitelj
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Naravno število
Negacija
Negácija (tudi zaníkanje) je v matematični logiki enočlena logična operacija med izjavami.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Negacija
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Neskončnost
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in New York
Norma (matematika)
Norma (oznaka ||\overrightarrow a || \, za vektor \overrightarrow a \) je v matematiki funkcija, ki vsakemu neničelnemu vektorju v vektorskem prostoru pripiše pozitivno dolžino.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Norma (matematika)
Odštevanje
Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Odštevanje
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Odvod
Oklepaj
Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek...
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Oklepaj
Ortogonalnost
Odseka AB in CD sta pravokotna drug na drugega. Ortogonálnost je v matematiki drugo ime za pravokotnost.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Ortogonalnost
Parcialni odvod
V matematiki je parcialni odvod funkcije z več spremenljivkami je njen odvod po le eni od teh spremenljivk, kjer ostale jemljemo kot konstante (nasprotno kot v popolnem odvodu, kjer se lahko spreminjajo vse spremenljivke).
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Parcialni odvod
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Ploščina
Podmnožica
PodmnožicaPodmnožica X⊆Y v Eulerjevem diagramu Podmnožica ali delna množica množice Y je v matematiki množica X, če so vsi elementi X tudi v Y. Relacijo z matematičnim zapisom zapišemo X ⊆ Y. Ali drugače, X ⊆ Y tedaj in le tedaj, ko X ne vsebuje nobenega elementa, ki ni tudi član množice Y.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Podmnožica
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Pravokotnost
Prazna množica
Prázna mnóžica je v matematiki množica, ki nima elementov, drugače je neprázna mnóžica.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Prazna množica
Presek
Presèk ima več pomenov.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Presek
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Racionalno število
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Realno število
Rotor
Rotor vektorskega polja \mathbf.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Rotor
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Seštevanje
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Skalarni produkt
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Skladnost (geometrija)
Srednja vrednost
Srédnja vrédnost je v matematiki vrednost, ki se nanaša na osrednjo težnjo niza podatkov.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Srednja vrednost
Tangenta
Tangenta na graf funkcije Tangénta (tudi dotikálnica) je v matematiki premica, ki se dani krivulji v okolici dane točke najbolj prilega.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Tangenta
Tenzorski produkt
Tenzorski produkt (oznaka \,\otimes \) se uporablja na zelo različnih področjih povezanih z vektorji, matrikami, tenzorji, algebrami in topološkimi vektorskimi prostori.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Tenzorski produkt
Teorija množic
Teoríja mnóžic je osnovna matematična disciplina, ki definira in preučuje značilnosti množic in na kateri je zgrajena večina sodobne matematike.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Teorija množic
Unija
Unija na splošno pomeni zveza ali združenje.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Unija
Vektorski produkt
Véktorski prodúkt je binarni operator v trirazsežnem prostoru.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Vektorski produkt
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Vzporednost
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Poglej Seznam matematičnih simbolov in Zlati rez