Kazalo
99 odnosi: Airbus A330, Airbus A380, AK-74, Antimaterija, Ato, Žarek gama, Boeing 747, Bozoni W in Z, CANDU, Carska bomba, Celzijeva temperaturna lestvica, Centi, Debeluh (bomba), Deci, Deka, Delec alfa, Devterij, Dirka po Franciji, Eksa, Ekviparticijski izrek, Elektronvolt, Energija, Energijska gostota, Entalpija, Erg, Evropska organizacija za jedrske raziskave, Femto, Fosilno gorivo, Foton, Giga, Gigaelektronvolt, Hekto, Higgsov bozon, Infrardeče valovanje, Izbruh žarkov gama, Jedrska cepitev, Jedrsko zlivanje, Jokto, Jota (predpona), Kalorija, Kelvin, Kilo, Kilotona, Kilovatna ura, Kinetična energija, Kondenzator, Konjska moč, Kovalentna vez, Kozmični žarki, Krakatav, ... Razširi indeks (49 več) »
- Energija
- Red velikosti
Airbus A330
Airbus A330 Cockpit Airbus A330 je evropsko širokotrupno, dvomotorno reaktivno potniško letalo dolgega dosega s steklenim kokpitom in fly by wire dizajnom, ki ga proizvaja mednarodno podjetje Airbus.
Poglej Red velikosti (energija) in Airbus A330
Airbus A380
Airbus A380 je dvonadstropno štirimotorno reaktivno letalo, ki ga proizvaja Airbus S.A.S. Letalo je prvič poletelo 27.
Poglej Red velikosti (energija) in Airbus A380
AK-74
AK-74 (rusko: Автомат Калашникова образца 1974 года, prevod: Avtomat Kalašnikova model 1974) je ruska jurišna puška kalibra 5,45 × 39mm, ki jo je leta 1974 razvil Mihail Timofejevič Kalašnikov.
Poglej Red velikosti (energija) in AK-74
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Poglej Red velikosti (energija) in Antimaterija
Ato
Ato (okrajšava a) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-18.
Poglej Red velikosti (energija) in Ato
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Red velikosti (energija) in Žarek gama
Boeing 747
Prva različica Boeinga 747 v oznakah prvega operaterja, letalske družbe Pan Am Boeing 747 je prvo širokotrupno letalo v zgodovini letalstva, potniško in transportno letalo, pogosto poimenovano tudi Jumbo Jet.
Poglej Red velikosti (energija) in Boeing 747
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Poglej Red velikosti (energija) in Bozoni W in Z
CANDU
CANDU reaktor (akronim za CANada Deuterium Uranium) je težkotlačnovodni reaktor (PHWR), ki so ga izumili v Kanadi.
Poglej Red velikosti (energija) in CANDU
Carska bomba
Carska bomba (rusko Царь-бомба, pomenski prevod: »kraljica vseh bomb«, pogovorno tudi Mati žitnega molja (Кузькина мать), sicer žaljivka) je ime največjega in najmočnejšega jedrskega orožja, ki je bilo do zdaj detonirano.
Poglej Red velikosti (energija) in Carska bomba
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Red velikosti (energija) in Celzijeva temperaturna lestvica
Centi
Centi (okrajšava c) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-2, 1/100, oziroma eno stotinko.
Poglej Red velikosti (energija) in Centi
Debeluh (bomba)
Debeluh Debeluh (Fat Man) je ime atomske bombe, ki so jo dne 9.
Poglej Red velikosti (energija) in Debeluh (bomba)
Deci
Deci (okrajšava d) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-1, 1/10, oziroma eno desetinko.
Poglej Red velikosti (energija) in Deci
Deka
Déka (okrajšava da) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 101 ali 10.
Poglej Red velikosti (energija) in Deka
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Red velikosti (energija) in Delec alfa
Devterij
Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.
Poglej Red velikosti (energija) in Devterij
Dirka po Franciji
dirke leta 2020 Dirka po Franciji je najprestižnejša in najbolj znana cestna kolesarska dirka na svetu, ki jo tradicionalno v juliju prirejajo že vse od leta 1903, z izjemo obdobja obeh svetovnih vojn.
Poglej Red velikosti (energija) in Dirka po Franciji
Eksa
Eksa (okrajšava E) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1018, trilijon.
Poglej Red velikosti (energija) in Eksa
Ekviparticijski izrek
Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.
Poglej Red velikosti (energija) in Ekviparticijski izrek
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Red velikosti (energija) in Elektronvolt
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Red velikosti (energija) in Energija
Energijska gostota
Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.
Poglej Red velikosti (energija) in Energijska gostota
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Poglej Red velikosti (energija) in Entalpija
Erg
Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.
Poglej Red velikosti (energija) in Erg
Evropska organizacija za jedrske raziskave
kasneje priključeni člani ZDA, Turčija, Japonska, Indija, in Rusija) Animirani zemljevid sprememb v CERN-u od 1954 do 2008 Evropska organizacija za jedrske raziskave (kratica CERN, angleško European Organization for Nuclear Research Organisation, francosko Organisation Européenne pour la Recherche Nucléaire) je največji laboratorij za fiziko delcev.
Poglej Red velikosti (energija) in Evropska organizacija za jedrske raziskave
Femto
Femto (okrajšava f) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-15.
Poglej Red velikosti (energija) in Femto
Fosilno gorivo
Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.
Poglej Red velikosti (energija) in Fosilno gorivo
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Red velikosti (energija) in Foton
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej Red velikosti (energija) in Giga
Gigaelektronvolt
Gígaelektrónvolt (kratica GeV) je fizikalna enota za energijo, ki se uporablja v fiziki osnovnih delcev.
Poglej Red velikosti (energija) in Gigaelektronvolt
Hekto
Hekto (okrajšava h) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 102 ali 100.
Poglej Red velikosti (energija) in Hekto
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Poglej Red velikosti (energija) in Higgsov bozon
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Red velikosti (energija) in Infrardeče valovanje
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Red velikosti (energija) in Izbruh žarkov gama
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Poglej Red velikosti (energija) in Jedrska cepitev
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Red velikosti (energija) in Jedrsko zlivanje
Jokto
Jokto (okrajšava y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-24 oziroma 0,000000000000000000000001.
Poglej Red velikosti (energija) in Jokto
Jota (predpona)
Jóta (okrajšava Y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1024 oziroma 1.000.000.000.000.000.000.000.000.
Poglej Red velikosti (energija) in Jota (predpona)
Kalorija
Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.
Poglej Red velikosti (energija) in Kalorija
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Red velikosti (energija) in Kelvin
Kilo
Kílo (okrajšava k) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 103 ali 1.000.
Poglej Red velikosti (energija) in Kilo
Kilotona
BRAVO Operacije Grad 26. marca 1954 Kilotona je enota, ki predstavlja moč eksplozije 1000 ton TNT.
Poglej Red velikosti (energija) in Kilotona
Kilovatna ura
Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.
Poglej Red velikosti (energija) in Kilovatna ura
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Red velikosti (energija) in Kinetična energija
Kondenzator
Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.
Poglej Red velikosti (energija) in Kondenzator
Konjska moč
Kònjska móč - KM (HP) je skupni naziv več enot za merjenje moči.
Poglej Red velikosti (energija) in Konjska moč
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Red velikosti (energija) in Kovalentna vez
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Red velikosti (energija) in Kozmični žarki
Krakatav
Krakatav (indonezijsko Pulau Rakata/Krakatau) je vulkanska otoška reliefna oblika, ki leži v Sundskem prelivu med Sumatro in Javo v Indoneziji.
Poglej Red velikosti (energija) in Krakatav
Kurilna vrednost
Kurilna vrednost (tudi kalorična vrednost)(\Delta H_c^\circ) (gl. tudi Standardna sežigna entalpija) je energija, ki se sprosti v obliki toplote pri popolnem zgorevanju goriva z oksidantom pri standardnih pogojih.
Poglej Red velikosti (energija) in Kurilna vrednost
Kvadratni meter
Kvadrátni méter (oznaka m²) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za površino.
Poglej Red velikosti (energija) in Kvadratni meter
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Red velikosti (energija) in Luna
Mednarodna vesoljska postaja
raketoplana ''Endeavour'' ob vračanju z odprave STS-132 (23. maj 2010) solarnimi ploščami), 3. junij 1999, odprava STS-96 med vračanjem na Zemljo MVP, 12. december 2006, vesoljski sprehod odprave STS 116. Nadgradnja Mednarodne vesoljske postaje. Mednarodna vesoljska postaja (MVP, - ISS, - МКС) je vesoljska postaja v nizkozemeljski orbiti, skupni projekt petih vesoljskih agencij ZDA (NASA), Rusije (FKA), Japonske (JAXA), Kanade (CSA) in Evropske unije (ESA).
Poglej Red velikosti (energija) in Mednarodna vesoljska postaja
Mega
Méga (okrajšava M) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 106, oziroma en milijon ali 1.000.000.
Poglej Red velikosti (energija) in Mega
Michael Phelps
Michael Fred Phelps, ameriški plavalec, * 30. junij 1985, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Red velikosti (energija) in Michael Phelps
Mikro
Mikro (okrajšava μ, grška črka mi) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-6.
Poglej Red velikosti (energija) in Mikro
Mili
Mili (okrajšava m) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-3, 1/1.000, oziroma eno tisočinko.
Poglej Red velikosti (energija) in Mili
Mir
Mir je lahko.
Poglej Red velikosti (energija) in Mir
MOAB
MOAB, uradna oznaka:GBU-43/B Massive Ordnance Air Blast, tudi Mother of All Bombs - "Mati vseh bomb" je velika konvencionalna (nejedrska) bomba.
Poglej Red velikosti (energija) in MOAB
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Red velikosti (energija) in Nafta
Nano
Nano (okrajšava n) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-9.
Poglej Red velikosti (energija) in Nano
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Red velikosti (energija) in Nevtrino
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Red velikosti (energija) in Nevtron
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Red velikosti (energija) in Norveška
Peta
Peta ali PETA je lahko.
Poglej Red velikosti (energija) in Peta
Piko
Piko (okrajšava p) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-12.
Poglej Red velikosti (energija) in Piko
Planckova energija
Planckova energija (oznaka E_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Poglej Red velikosti (energija) in Planckova energija
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Red velikosti (energija) in Potres
Predpone SI
Predpóna SI je desetiška predpona, določena z mednarodnim sistemom enot, ki jo lahko pritaknemo osnovnim ali izpeljanim enotam SI.
Poglej Red velikosti (energija) in Predpone SI
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Red velikosti (energija) in Premog
Prostostna stopnja (mehanika)
Prostóstna stòpnja je neodvisna možnost gibanja telesa.
Poglej Red velikosti (energija) in Prostostna stopnja (mehanika)
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Red velikosti (energija) in Proton
Radio
Starinski radijski sprejemnik Rádio (latinsko radius – žarek) je tehnologija, ki omogoča prenos signalov s prilagajanjem (modulacijo) elektromagnetnih valov, ki imajo manjše frekvence kot svetloba.
Poglej Red velikosti (energija) in Radio
Razmerje moč/teža
Razmerje moč/teža, ponekod tudi specifična moč, je termin, ki se uporablja za primerjavo različnih vrst motorjev in njihovih sposobnosti.
Poglej Red velikosti (energija) in Razmerje moč/teža
Razmerje potisk/teža
Razmerje potisk/teža je razmerje med potiskom in težo raketnega, reaktivnega ali propelerskega motorja, ki nam pove zmogljivosti in sposobnosti motorja oziroma vozila, ki ga poganja.
Poglej Red velikosti (energija) in Razmerje potisk/teža
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Poglej Red velikosti (energija) in Red velikosti
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Red velikosti (energija) in Rentgenski žarki
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Red velikosti (energija) in Snov
Solarna konstanta
Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.
Poglej Red velikosti (energija) in Solarna konstanta
Specifična poraba goriva
Specifična poraba goriva je razmerje med porabo goriva in močjo, ki jo motor proizvede.
Poglej Red velikosti (energija) in Specifična poraba goriva
Strela
Udar strele v Eifflov stolp leta 1902 Stréla je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom.
Poglej Red velikosti (energija) in Strela
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Red velikosti (energija) in Supernova
Temna energija
language.
Poglej Red velikosti (energija) in Temna energija
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Poglej Red velikosti (energija) in Temna snov
Tera
Téra (okrajšava T) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1012 ali 1.000.000.000.000.
Poglej Red velikosti (energija) in Tera
Trinitrotoluen
Trinitrotoluen (tudi trotil, TNT) je predstavnik rušilnih eksplozivov.
Poglej Red velikosti (energija) in Trinitrotoluen
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Poglej Red velikosti (energija) in Tropski ciklon
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Red velikosti (energija) in Ultravijolično valovanje
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Red velikosti (energija) in Uran
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Poglej Red velikosti (energija) in Van der Waalsova sila
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Poglej Red velikosti (energija) in Vat
Veliki hadronski trkalnik
Jašek LHC z magneti in inštrumenti Veliki hadronski trkalnik (okrajšano LHC) je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo.
Poglej Red velikosti (energija) in Veliki hadronski trkalnik
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Red velikosti (energija) in Vidni spekter
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Red velikosti (energija) in Zemeljski plin
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Red velikosti (energija) in Zemlja
Zepto
Zepto (okrajšava z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-21.
Poglej Red velikosti (energija) in Zepto
Zeta
Zeta (okrajšava Z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1021.
Poglej Red velikosti (energija) in Zeta
5,56×45 NATO
5,56×45 NATO je puškovni naboj srednje moči, ki je bil razvit v ZDA leta 1963 in je bil kasneje sprejet kot standardni puškovni naboj zveze NATO.
Poglej Red velikosti (energija) in 5,56×45 NATO