Kazalo
41 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Arhitekt, Asteroid, Astronom, Astronomsko telo, Španija, Barcelona, Charles Messier, Dunkerque, Enckejev komet, Fizika, Francija, Francoska akademija znanosti, Francozi, Greenwich, Jean-Baptiste Joseph Delambre, Jean-Dominique Cassini, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Komet, Laon, Mala ročka (meglica), Matematika, Mednarodni sistem enot, Meglica, Meritev, Messier 100, Messierov katalog, Meter, Observatorij Pariz, Pariz, Planetarna meglica, Poldnevnik, Sončnica (galaksija), Točnost in natančnost, Urad za dolžine, William Herschel, Zemljepisna dolžina, 16. avgust, 1744, 1804, 20. september.
- Francoski geodeti
- Odkritelji kometa
- Rojeni leta 1744
- Umrli leta 1804
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Adrien-Marie Legendre
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Arhitekt
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Asteroid
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Astronom
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Astronomsko telo
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Španija
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Barcelona
Charles Messier
Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Charles Messier
Dunkerque
Zvonik Beffroi, Dunkerque Dunkerque (nizozemsko Duinkerke) je pristaniško mesto in občina v severnem delu Francije, v departmaju Nord ob Dovrski ožini in okoli 10 km od meje Francije z Belgijo.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Dunkerque
Enckejev komet
Enckejev komet ali Komet Encke (uradna oznaka 2P/Encke) je periodični komet, ki obkroži Sonce vsaka tri leta, kar je najkrajša obhodna doba znanih kometov.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Enckejev komet
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Fizika
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Francija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Francoska akademija znanosti
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Francozi
Greenwich
Kraljevi observatorij v Greenwichu Greenwich je predel na vzhodu Londona, Anglija, znotraj ceremonialnega okrožja Greater London.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Greenwich
Jean-Baptiste Joseph Delambre
Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Jean-Baptiste Joseph Delambre
Jean-Dominique Cassini
Jean-Dominique grof de Cassini IV., francoski astronom, * 30. junij 1748, Pariz, Francija, † 18. oktober 1845, Thury-sous-Clermont, Francija.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Jean-Dominique Cassini
Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande
Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Komet
Laon
Laon je mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, prefektura departmaja Aisne.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Laon
Mala ročka (meglica)
Meglíca Mála rôčka (znana tudi kot Messier 76 ali NGC 650 oz. NGC 651) je planetarna meglica v ozvezdju Perzej.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Mala ročka (meglica)
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Matematika
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Mednarodni sistem enot
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Meglica
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Meritev
Messier 100
Messier 100 (tudi M100 in NGC 4321) je vmesna spiralna galaksija v ozvezdju Berenikinih kodrov.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Messier 100
Messierov katalog
Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Messierov katalog
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Meter
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Observatorij Pariz
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Pariz
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Planetarna meglica
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Poldnevnik
Sončnica (galaksija)
Sončnica, poznana tudi kot Messier 63, M63 ali NGC 5055, je spiralna galaksija brez prečke v ozvezdju Lovskih psov.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Sončnica (galaksija)
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Točnost in natančnost
Urad za dolžine
Urad za dolžine je francoska znanstvena ustanova, ustanovljena z odlokom 25. junija 1795 z namenom izboljševanja pomorske navigacije, standardizacije časovne službe, geodezije in astronomskih opazovanj.
Poglej Pierre-François-André Méchain in Urad za dolžine
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Pierre-François-André Méchain in William Herschel
Zemljepisna dolžina
Zemlje z navpičnimi črtami zemljepisne dolžine Zemljepísna dolžína (tudi geográfska dolžína in redko (geografska) longituda), z oznako λ, opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno od izhodiščnega greenwiški (glavnega) ali ničelnega poldnevnika (tudi meridian).
Poglej Pierre-François-André Méchain in Zemljepisna dolžina
16. avgust
16.
Poglej Pierre-François-André Méchain in 16. avgust
1744
1744 (MDCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Pierre-François-André Méchain in 1744
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Pierre-François-André Méchain in 1804
20. september
20.
Poglej Pierre-François-André Méchain in 20. september
Glej tudi
Francoski geodeti
Odkritelji kometa
Rojeni leta 1744
Umrli leta 1804
Prav tako znan kot Pierre Méchain.