Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Index Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju

Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.

Kazalo

  1. 52 odnosi: Annalen der Physik, Apollo 15, Centrifugalna sila, Coulombov zakon, Delo (fizika), Dogodkovno obzorje, Dvigalo, Električni naboj, Električno polje, Elektromagnetno valovanje, Energija, Fizikalni zakon, Foucaultovo nihalo, Galileo Galilei, Gibalna količina, Gravitacijsko polje, Hitrost, Hitrost svetlobe, Inercialni opazovalni sistem, Isaac Newton, Kladivo, Lorentzeva transformacija, Luna, Magnetno polje, Masa, Max Born, Max von Laue, Maxwellove enačbe, Mednarodna vesoljska postaja, Meritev, Načelo ekvivalentnosti, Newtonovi zakoni gibanja, Nihanje, Opazovalni sistem, Paradoks, Paradoks dvojčkov, Pero, Polje (fizika), Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Prosti pad, Prostor Minkowskega, Sevanje, Sila, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Težni pospešek, Težnost, Telo (fizika), Vztrajnost, ... Razširi indeks (2 več) »

Annalen der Physik

Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Annalen der Physik

Apollo 15

Izstrelitev Apolla 15 Apollo 15 je bila deveta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in četrta, ki je pristala na Luni.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Apollo 15

Centrifugalna sila

Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Centrifugalna sila

Coulombov zakon

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Coulombov zakon

Delo (fizika)

Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Delo (fizika)

Dogodkovno obzorje

Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Dogodkovno obzorje

Dvigalo

Dvigalo ali lift je posebna naprava za vertikalni prevoz ljudi in blaga, ki potuje v kontroliranem območju - jašku dvigala.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Dvigalo

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Električni naboj

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Električno polje

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Elektromagnetno valovanje

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Energija

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Fizikalni zakon

Foucaultovo nihalo

Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Foucaultovo nihalo

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Galileo Galilei

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Gibalna količina

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Gravitacijsko polje

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Hitrost

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Hitrost svetlobe

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Inercialni opazovalni sistem

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Isaac Newton

Kladivo

Mizarsko kladivo Kladivo je sestavljeno iz dveh delov.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Kladivo

Lorentzeva transformacija

Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Lorentzeva transformacija

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Luna

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Magnetno polje

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Masa

Max Born

Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Max Born

Max von Laue

Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Max von Laue

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Maxwellove enačbe

Mednarodna vesoljska postaja

raketoplana ''Endeavour'' ob vračanju z odprave STS-132 (23. maj 2010) solarnimi ploščami), 3. junij 1999, odprava STS-96 med vračanjem na Zemljo MVP, 12. december 2006, vesoljski sprehod odprave STS 116. Nadgradnja Mednarodne vesoljske postaje. Mednarodna vesoljska postaja (MVP, - ISS, - МКС) je vesoljska postaja v nizkozemeljski orbiti, skupni projekt petih vesoljskih agencij ZDA (NASA), Rusije (FKA), Japonske (JAXA), Kanade (CSA) in Evropske unije (ESA).

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Mednarodna vesoljska postaja

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Meritev

Načelo ekvivalentnosti

Načêlo ekvivaléntnosti (tudi načêlo ekvivalénce) je v fiziki splošne teorije relativnosti en od več povezanih konceptov, ki obravnava enakost med težnostno in vztrajnostno maso, ter Einsteinovo trditev, da je gravitacijska »sila«, ki jo izkusimo krajevno, če stojimo na masivnem telesu (kot je npr.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Načelo ekvivalentnosti

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Newtonovi zakoni gibanja

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Nihanje

Opazovalni sistem

Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Opazovalni sistem

Paradoks

Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Paradoks

Paradoks dvojčkov

Paradóks dvójčkov (včasih tudi paradoks ur) je fizikalni (za sedaj še miselni preskus), ki upošteva posebno teorijo relativnosti, hitrost in čas.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Paradoks dvojčkov

Pero

Različne vrste peres '''Deli peresa:'''1. kosmača2. rebrce (rahis)3. vejica (radius)4. puh5. votli tulec (calamus) Pero je izrastek kože ptičev, ki ga sestavljajo poroženele celice povrhnjice.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Pero

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Polje (fizika)

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Posebna teorija relativnosti

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Pospešek

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Prosti pad

Prostor Minkowskega

Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Prostor Minkowskega

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Sevanje

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Sila

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Splošna teorija relativnosti

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Splošni gravitacijski zakon

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Težni pospešek

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Težnost

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Telo (fizika)

Vztrajnost

Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Vztrajnost

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Wolfgang Ernst Pauli

Zemeljsko površje

Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.

Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Zemeljsko površje

, Wolfgang Ernst Pauli, Zemeljsko površje.