Kazalo
52 odnosi: Annalen der Physik, Apollo 15, Centrifugalna sila, Coulombov zakon, Delo (fizika), Dogodkovno obzorje, Dvigalo, Električni naboj, Električno polje, Elektromagnetno valovanje, Energija, Fizikalni zakon, Foucaultovo nihalo, Galileo Galilei, Gibalna količina, Gravitacijsko polje, Hitrost, Hitrost svetlobe, Inercialni opazovalni sistem, Isaac Newton, Kladivo, Lorentzeva transformacija, Luna, Magnetno polje, Masa, Max Born, Max von Laue, Maxwellove enačbe, Mednarodna vesoljska postaja, Meritev, Načelo ekvivalentnosti, Newtonovi zakoni gibanja, Nihanje, Opazovalni sistem, Paradoks, Paradoks dvojčkov, Pero, Polje (fizika), Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Prosti pad, Prostor Minkowskega, Sevanje, Sila, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Težni pospešek, Težnost, Telo (fizika), Vztrajnost, ... Razširi indeks (2 več) »
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Annalen der Physik
Apollo 15
Izstrelitev Apolla 15 Apollo 15 je bila deveta vesoljska odprava s človeško posadko v Nasinem Programu Apollo in četrta, ki je pristala na Luni.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Apollo 15
Centrifugalna sila
Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Centrifugalna sila
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Coulombov zakon
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Delo (fizika)
Dogodkovno obzorje
Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Dogodkovno obzorje
Dvigalo
Dvigalo ali lift je posebna naprava za vertikalni prevoz ljudi in blaga, ki potuje v kontroliranem območju - jašku dvigala.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Dvigalo
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Električni naboj
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Električno polje
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Elektromagnetno valovanje
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Energija
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Fizikalni zakon
Foucaultovo nihalo
Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Foucaultovo nihalo
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Galileo Galilei
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Gibalna količina
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Gravitacijsko polje
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Hitrost svetlobe
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Inercialni opazovalni sistem
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Isaac Newton
Kladivo
Mizarsko kladivo Kladivo je sestavljeno iz dveh delov.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Kladivo
Lorentzeva transformacija
Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Lorentzeva transformacija
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Luna
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Magnetno polje
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Masa
Max Born
Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Max Born
Max von Laue
Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Max von Laue
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Maxwellove enačbe
Mednarodna vesoljska postaja
raketoplana ''Endeavour'' ob vračanju z odprave STS-132 (23. maj 2010) solarnimi ploščami), 3. junij 1999, odprava STS-96 med vračanjem na Zemljo MVP, 12. december 2006, vesoljski sprehod odprave STS 116. Nadgradnja Mednarodne vesoljske postaje. Mednarodna vesoljska postaja (MVP, - ISS, - МКС) je vesoljska postaja v nizkozemeljski orbiti, skupni projekt petih vesoljskih agencij ZDA (NASA), Rusije (FKA), Japonske (JAXA), Kanade (CSA) in Evropske unije (ESA).
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Mednarodna vesoljska postaja
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Meritev
Načelo ekvivalentnosti
Načêlo ekvivaléntnosti (tudi načêlo ekvivalénce) je v fiziki splošne teorije relativnosti en od več povezanih konceptov, ki obravnava enakost med težnostno in vztrajnostno maso, ter Einsteinovo trditev, da je gravitacijska »sila«, ki jo izkusimo krajevno, če stojimo na masivnem telesu (kot je npr.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Načelo ekvivalentnosti
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Newtonovi zakoni gibanja
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Nihanje
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Opazovalni sistem
Paradoks
Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Paradoks
Paradoks dvojčkov
Paradóks dvójčkov (včasih tudi paradoks ur) je fizikalni (za sedaj še miselni preskus), ki upošteva posebno teorijo relativnosti, hitrost in čas.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Paradoks dvojčkov
Pero
Različne vrste peres '''Deli peresa:'''1. kosmača2. rebrce (rahis)3. vejica (radius)4. puh5. votli tulec (calamus) Pero je izrastek kože ptičev, ki ga sestavljajo poroženele celice povrhnjice.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Pero
Polje (fizika)
Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Polje (fizika)
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Posebna teorija relativnosti
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Pospešek
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Prosti pad
Prostor Minkowskega
Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Prostor Minkowskega
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Sevanje
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Sila
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Splošna teorija relativnosti
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Splošni gravitacijski zakon
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Težni pospešek
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Težnost
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Telo (fizika)
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Vztrajnost
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Wolfgang Ernst Pauli
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju in Zemeljsko površje